Kolektivno uničenje Brjanskega mostu na reki Krki, ki je bil skoraj 160 let ponos, ikona in identitetni imidž Podbočja, nekdanjega Svetega Križa pri Kostanjevici, gre k bridkemu koncu. Brutalno in primitivno, kot je pač brutalna, primitivna in brezskrupulozna slovenska betonerska scena skupaj z vsemi servilnimi pajdaši med uradništvom infrastrukturnega in kulturnega ministrstva ter zavoda za varstvo kulturne dediščine, z brezbrižnimi občinarji, z županom, ki ima v glavi le ponovno izvolitev, ter krajevnimi liderji, ki jih kot nekakšne hipnotizirane samouničevalce spretno sučejo akterji iz kamufliranih interesnih ozadij, da v svoji zaslepljenosti sploh ne vidijo surove realnosti, ki bo prav kmalu vsaj nekatere soočila z vso presunljivo in otipljivo resničnostjo svetopisemskih besed o »široki poti, ki vodi v pogubo«, v Podbočju pa pač čez armiranobetonski most s 40 tonsko nosilnostjo za 327 prebivalcev in nekaj gorjanskih vasic. Ko zdaj naši bralci, ki so, jasno, obenem prav taisti slovenski davkoplačevalci, ki bodo in bomo plačali vse te eskapade z mostom, ki se na državni cesti z razponom 115 metrov gradi brez gradbenega dovoljenja in posledično brez vseh varnostnih, okoljskih, prostorskih ter javno participativnih in demokratičnih varovalk, vznemirjeno in nejeverno sprašujejo, kako je danes v Evropski uniji kaj takega sploh mogoče; in, »zakaj na tem mestu ne zgradijo enakega leseno jeklenega mostu, kot je bil, saj bi tudi ljubljanski grad nenazadnje lahko porušili, ker je bil pred prenovo izjemno »nevaren«; si večina kar hkrati odgovarja, da »bi seveda lahko postavili novo rekonstruirano repliko obstoječega hibridnega leseno jeklenega mostu z visoko tonažo, samo potem ne bi mogli zlivati nepreglednih ton betona v Krko in ob njo ter ne bi mogli pisati visokih računov, ki jih ni mogoče preverjati… saj, kako pa boš za temeljenje 15 metrov globoko v rečno strugo »pogledal« in prekontroliral, koliko betona je bilo zares vlitega v armature!?« Seveda pa nobeno vprašanje nič ne pomaga tudi in predvsem, ker je »operacija Brjanski most« plod resničnega institucionaliziranega in legaliziranega okoljskega in kulturno dediščinskega kriminala, ki ima svoj »zlovir« v namerah in naklepih slovenske gradbeno betonerske in smetarske »oligarhije«; zaslombo pa v celotni politični pahljači, kjer pač vdano z repom mahajo od skrajno levih do ekstra desnih, saj se domnevno in nazadnje vsaj posredno menda vsi tako ali drugače »podpirajo« prav iz teh, očitno vse bolj neusahljivih betonerskih in smetarskih izvirov zla, ki so v vseh letih vse od 12-letne konstantne vladavine nekdanje slovenske »liberalne demokracije« pa do danes spretno prilagodili vse mogoče zakonske in podzakonske akte temu, da se lahko legalno in institucionalno uničuje vse, kar pade na pamet komurkoli z dovolj denarja in političnega vpliva! Več…
Tag: Martin Kodrič
MOST RUŠIJO! IN, VSI BREZVESTNI EKSEKUTORJI BRJANSKEGA MOSTU!
Šokantna namera uničenja znamenitega Brjanskega mostu čez Krko na Brodu v Podbočju se v teh poslednjih majskih dneh uresničuje. Potem ko so predniki z veliko predanostjo in še večjim odpovedovanjem v njihovem že tako skromnem življenju leta 1866 s kar največjo skrbnostjo most zgradili, ga 7. oktobra istega leta, prav na Rožnovensko Mater Božjo, blagoslovili, potem pa iz leta v leto varovali in ohranjali, ga zdaj sicer menda nadvse »domoljubni« in vsekakor premožni sodobniki natanko štiri mesece in deset dni pred 160. rojstnim dnem, ki bi bil torej letos 7. oktobra, naklepno in kar najbolj barbarsko in cinično rušijo in uničujejo. Le trije dnevi so bili potrebni, da je Ministrstvo za kulturo januarja 2020 v konspiraciji izdalo kulturnovarstveno soglasje za uničenje kulturne, tehniške in identitetne znamenitosti Podbočja, kar zdaj, v tem volilnem letu, ko bodo jeseni tudi lokalne volitve, »končno« zmaguje. Eni in isti, ki so kar najbolj vpeti v to brezumno uničevanje, si seveda s to izsiljeno rušitvijo v register vpisane kulturne in tehniške dediščine ter z nadomestno izgradnjo armiranobetonskega brutalca veliko obetajo. Jasno, zmago na županskih volitvah. In vsaj ponovno izvolitev v občinski svet Mestne občine Krško. Pa, seveda, to, da se bodo za vse večne čase proslavili in zapisali v kolektivni spomin kraja. Čas bo seveda prej ko slej zelo nazorno pokazal svoje. A četudi si samozvani »lavreati« morda obetajo, da bodo v zgodovino teh krajev izpisani z zlatimi črkami, ker so izsilili nov most s smrtjo starega, bodo vendarle na koncu zapisani tudi točno s tem, kar to v resnici je; in kar prav vsi zgoraj navedeni vpleteni akterji, od politike, državnega uradništva, zakulisnih »špilerjev« ter lokalnih vidnih in nevidnih liderjev, v tem kontekstu v resnici so; in kar je mogoče zelo preprosto strniti v štiri besede: brezvestni eksekutorji Brjanskega mostu! Danes, jutri in zmeraj! Več…
