Manj ko se maramo, bolj ko si stojimo nasproti, bolj pomembna je vljudna komunikacija, saj nevljudno, grobo in sovražno pozdravljanje le poglablja in ustvarja dodatne nepremostljive prepade, ki zaprejo vse poti vsem. To je sicer na osebni ravni odločitev vsakega posameznika posebej. Nenazadnje ima vsakdo pravico, da poseka vezi in se izolira od vseh. Ko pa ta posameznik predstavlja neko skupino ljudi, institucijo, stranko, organizacijo in del neke politične ali interesne javnosti, dobi vsa stvar drug pomen, drugo »rezonanco«, drug »šajn«! Dodatno seveda, če se ob nevljudnem, arogantnem in žaljivem komunikacijskem in vedenjskem »zdrsu«, takšno obnašanje naknadno opravičuje z najrazličnejšimi izgovori, še posebej pa s sklicevanjem na neke »vrednote«, ki da so nad tem najbolj osnovnim humanim vrednostnim temeljem! Več…
Tag: predsednik LZS
»S TO POTEZO, KI SO SI JO PRI LOVIŠČIH S POSEBNIM NAMENOM PRIVOŠČILI POSAMEZNIKI V LOVSKI ZVEZI SLOVENIJE, SE RUŠI 115 LETNA TRADICIJA SLOVENSKEGA LOVSTVA!«
»Že zdavnaj bi morali o tem razpravljati in bi bilo vse zelo hitro jasno! Videla bi se želja lovcev, da lovstvo ostane v javnem interesu; in, da slovenska lovska organizacija je in ostane del civilne družbe! Žal, tudi današnji posvet najverjetneje ne bo prinesel kaj dobrega za slovensko lovstvo,« je zapisal arhitekt Boštjan Češarek, starešina Lovske družine Ribnica, ki nam je v objavo poslal stališče, naslovljeno na Branka Zlobka, predsednika Zveze lovskih družin Kočevje, ki je, kot že rečeno, tudi predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Slovenije. Češarku se je pri tem pridružil tudi Jože Kure, starešina Lovske družine Kočevje; kot poudarjata oba, njune poglede podpira vsaj 10 starešin v Zvezi lovskih družin Kočevje in številni po Sloveniji. V krajših pogovorih, ko smo preverjali avtentičnost in resničnost sporočila, sta oba poudarila, da je čas, da se slovensko lovstvo dvigne nad politične igrice; da ostane del civilne družbe in se vrne k slovenski lovski tradiciji in naravi! Več…
MEDNARODNI DAN PROSTOŽIVEČIH VRST, 3. MAREC, STA SLOVENIJA IN SLOVENSKO MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR OBELEŽILI TAKO, DA STA LOVCEM PODARILI DOVOLJENJE ZA ODSTREL 222 MEDVEDOV IN MASAKER MEDVEDJIH MLADIČEV! LOVCI PA »SITNI«, KER V »DARILU« NI »INTERVENTNEGA« ZAVAROVANJA ZA STRELJANJE ZAVAROVANE VRSTE!
Prosta reja medvedov, streljanje in trgovanje z njimi, to je pač domet slovenskega upravljanja z zavarovanimi prostoživečimi vrstami! Z medvedom. Zelo kmalu pa verjetno tudi z risom! Saj slaba tri leta od poživitvene naselitve risov na Slovenskem, menda že snujejo precej zanimivo upravljanje z njim, ker so bojda že močne bojazni nekaterih, da bo zaradi pomanjkanja srnjadi, ki se jo pač vsako leto enormno strelja, risu primanjkovalo hrane; in rejci drobnice že vijejo roke! Od njihovih »nemočnih« rok do dvigovanja lovskih pušk pa, kot nas na Slovenskem učijo zadnja leta, nikoli ni daleč! Ker imajo medvedi marca še relativno lep kožuh, bodo strastni lovci na velike zveri, ki že od oktobra nestrpno čakajo na trenutek, ko lahko kroglo poženejo v to karizmatično gozdno bitje, skušali seveda čimprej uresničiti svoje lovske sanje! V tem tednu in v marčevskem vikendu, ki mu sledi, bo torej medvedja kri pordečila centralna in robna območja slovenskega medvedjega habitata in mesečina prvega krajca bo spet nema priča neznosnega trpljenja avtohtonega gozdnega prebivalca, ki mu človek, ki ima že vsega preveč, odreka pravico do življenja; in mu tako nenasitno jemlje še tisto edino, kar ima. Več…
KO JE TUDI NAJBOLJ ČRNA ŽIVA. LUNA, KI JE IZGUBILA SPOMIN. »OSLADNO ZELEN CELOFAN«. KDOR SEJE VETER, ŽANJE VIHAR. PREDSEDNIKOVA BESEDA. DOLGA POT DOMOV. IN, NAJBOLJ VARNO OGNJIŠČE.
»Potem pa sem se spomnila še na magični trenutek, ko sem septembra na svetovni razstavi Eno z naravo v Budimpešti pri Poljakih za trenutek dobila na roko prekrasnega sokola brez kapuce, ki me je nekaj časa čisto nepremično gledal v oči in v trenutku, ko sem iz vsega srca silovito pomislila, »koliko svobode je v tvojih očeh, koliko koprnenja po njej, kako iz srca ti jo želim!«, je razstrl krila in želel poleteti. Ob tem je njegov sokolar takoj strogo odreagiral: »Madame, vi tako nanj delujete!« »Zmeraj! In na vsakega!« sem mu takoj rekla, tako da se mu je ob tem oster pogled zmehčal v rahel nasmeh in si je potem vzel nekaj minut časa, da mi pokaže in me pouči, kako je treba ravnati s sokolom, da se s teboj dobro počuti in ne poskuša odleteti. »Mir, gospa, mir, in sproščena, a trdna, mirna roka, nobenih sunkovitih gibov in nobenih čudnih, divjih misli! To je najpomembnejše, če želite, da vam zaupa in ne beži,« je z rahlo hudomušno angleščino razlagal in bil zelo zadovoljen z menoj, ko je videl, kako živo navdušena sem nad univerzalno sporočilnostjo njegovih sokolarskih nasvetov.« Več…
NA HRIBČKU SEDI, SE SLADKO SMEJI, PA JAGRČKU FIG’CE MOLI! PREMETENA LISIČKA! KAJ PA RIS!?!
Prvo obeležje mednarodnega dne risov, ki je zdaj že četrto leto posvečen tej čudoviti divji prostoživeči veliki mački, je bilo 11. junija 2018. Naslednje leto, 14. maja 2019, je bil v Slovenijo doseljen ris Goru iz Romunije. V okviru mednarodnega evropskega, 7 milijonov evrov vrednega in 7 let trajajočega projekta Life Lynx je bil izpuščen v gozdovih nad Travnikom pri Loškem Potoku. Njemu so sledili vsi drugi. Katalin, Boris, Maks, Zois, Aida, Tris, Lenka in Julija. Morda smo kakšnega spregledali. Javnost bo to hitro opazila, saj risom s prizadevnimi sodelavci projekta Life Lynx sledi na vsakem koraku. Tudi tistim s Hrvaške. Vsem. Razen dvema, ki sta se izgubila? Poginila? Ali pa sta se le srečno znebila neznosne ovratnice ter izmuznila nenehnemu nenasitnemu in etično vprašljivemu nadzoru vsakega koraka in trenutka. Prav o slednjem si bo morala tako strokovna kot laična javnost prav kmalu zastaviti nekaj iskrenih vprašanj ter se resno zamisliti nad takšnim instrumentaliziranim ravnanjem z divjimi prostoživečimi bitji ter se soočiti z mejami, ki si jih bo človek pri tem prej ko slej moral postaviti! Več…
PO VEČ KOT 100 USTRELJENIH LETOS IN SKORAJ 500 SPORNO ODSTRELJENIH MEDVEDIH V MANJ KOT DVEH LETIH, SE BO ZDAJ SLOVENSKA LOVSKA ČAST PRALA NA »ŽETALANCU«!?!
Čeprav so letos slovenski lovci postrelili že vsaj 112 medvedov; od junija 2019 do danes, torej v manj kot dveh letih, pa je bilo v Sloveniji skupaj sporno odstreljenih skoraj 500 osebkov te nacionalno in mednarodno strogo zavarovane velike zveri, je bil nedavni morbidno nesrečni dogodek, ko je v haloških Žetalah lovec namesto divjega merjasca ustrelil 144 kilogramskega medveda, spet še isti dan na Slovenskem izrabljen za zdaj že stalno interesno mantro o preveč medvedih in za gonjo ter kampanjo za večji odstrel ter sejanje strahu pred velikimi zvermi, vse to pa je bilo postavljeno na popolnoma nepreverjeno domnevo o silobranu. Pri tem so, žal, spet blesteli osrednji slovenski, tako zelo »nesvobodni« in »resnicoljubni« mediji. Po 14 dneh, ko je tudi ob tem dogodku slovensko etablirano novinarstvo najprej s spinom polresnic, potem pa z molkom o realnih dejstvih in obenem popolnem ignoriranju bistvenih vprašanj v tej zgodbi, spet pokazalo vse svoje bleščeče raziskovalne in analitične dimenzije, se gonja v medijih in na družbenih omrežjih polega. Spin, ugibanja, polresnice in neresnice pa ostajajo dokumentirani v času in prostoru. Kot končna in edina resnica? Več…
KLIC? ALI KRIK DIVJINE? V »POTRATNEM, AGRESIVNEM, NETRAJNOSTNEM PROSTORSKEM RAZVOJU«? IN, LOVCI KOT KOMPETENTNI SOGOVORNIKI?
»Mesta se širijo skoraj le prostorsko, ne pa tudi prebivalstveno. Največji prebivalstveni pritisk se vrši v smeri proti urbaniziranemu podeželju, in sicer v obliki ločenih novih strnjenih stanovanjskih sosesk ter manjših poslovnih con. Sem se priseljuje tudi mestno prebivalstvo. S tem se oblikuje mozaična suburbanizirana pokrajina s sorazmerno nizkimi gostotami prebivalstva in gosto, obsežno mrežo prometnic, poslovnih površin ter tudi nekaj nadomestnih habitatov. Tak prostorski razvoj, ki je prostorsko intenziven, potraten in agresiven ter predvsem netrajnosten in drag za vzdrževanje, prinaša prednosti predvsem gradbenim podjetjem ter omogoča manipulacije pri lastniških spremembah zemljišč,« je v svojem predavateljskem prispevku na letošnjem slovenskem lovskem dnevu o eni bistvenih značilnosti aktualne slovenske urbanizacije poudaril prof. dr. Jernej Zupančič, geograf in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; ter tako v bistvu razgalil tudi eno pomembnejših »jeder zla« in težav, s katerimi se na Slovenskem zadnja leta vse pogosteje soočajo vsi, ki se ukvarjajo z upravljanjem divjadi in velikih zveri ter z varovanjem in sobivanjem v konkretnih, lovnih in nelovnih okoljih. Več…
MARSIKATERA LOVSKA DRUŽINA, KI JI JE BILO ODVZETO ZEMLJIŠČE ZARADI LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM, DOSEGA CILJE TRAJNOSTNEGA UPRAVLJANJA BOLJ UČINKOVITO KOT TA LOVIŠČA!
Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Poleg poklicnih lovcev iz Zavoda za gozdove smo o tem povprašali tudi »nepoklicne« lovce iz Lovske zveze Slovenije: mag. Aleša Klemenca, predsednika Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin in podpredsednika Lovske zveze Slovenije; Branka Zlobka, predsednika Zveze lovskih družin Kočevje in predsednika Nadzornega odbora LZS; mag. Emilijana Trafelo, častnega predsednika Zveze lovskih družin Ptuj Ormož in nekdanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Maribor, na območju katerega je tudi LPN Pohorje; in mag. Lada Bradača, predsednika Lovske zveze Slovenije, ki je v imenu vseh kratko in jedrnato izrazil stališče slovenskih lovcev. Več…
UMIRJANJE POLITIČNIH STRASTI S STRELJANJEM MEDVEDOV. LANI.
Naj so nekateri ugledni lovci še tako opozarjali, da je streljanje velikih zveri v poletnem času in po spornem, histerično sprejetem interventnem zakonu popolnoma v nasprotju z etičnim kodeksom slovenskih lovcev, pravilniki lovskih družin in v nekaterih delih tudi s samim zakonom o lovu in divjadi, se Lovska zveza Slovenije ni ustavila. In tudi lova ne. Sredi julija so, po posvetu z lovsko inšpekcijo in drugimi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poslali in na spletni strani objavili sporočilo »vsem lovskim družinam, ki bodo izvajale interventni zakon o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave«, s poudarkom na navodilih o tem, kako ravnati, da kljub morebitnim kršitvam interventnega zakona, lovcev ne bo zadela kakšna kazen. In potem pohiteli s streljanjem. Tako zelo, da so v treh mesecih izvršili odstrel, ki je bil celo po spornem interventnem zakonu predviden za medvede do 30. aprila 2020, za volkove pa do 30. septembra 2020. Pol leta prej! Več…
PO LANSKIH NEZAKONITIH 200, BODO V DOBREM LETU V SLOVENIJI POSTRELILI ŠE 335 MEDVEDOV!!? V DVEH LETIH TOREJ 535 MEDVEDOV!
Potem ko je 6. avgusta letos Ministrstvo za okolje in prostor RS kar povprek z eno odločbo zavrnilo vse tri pritožbe, ki so jih Lovska zveza Slovenije, Alpe Adria Green in Društvo za osvoboditev živali podali na junijsko Dovoljenje Agencije RS za okolje za odstrel 115 medvedov do 30. septembra 2020, je takoj naslednji dan, 7. avgusta, Zavod za gozdove na isto agencijo naslovil novo vlogo za odločbo in odstrel še 220 medvedov v času od 1. oktobra letos do 30. septembra 2021. Tako naj bi v dobrem letu z odstrelom 335 medvedov v Sloveniji drastično posegli v populacijo strogo zavarovane ogrožene vrste velike zveri, kar je zlasti v kontekstu le teoretično matematične in prenapihnjene ocene resnične populacije medvedov v naših gozdovih, v resnici brez precedensa tako v naši državi kot v Evropski uniji in na svetu sploh! Več…