Sklonjenemu, priklonjenemu, lobotomiziranemu, prevaranemu, izigranemu, utišanemu, posiljenemu ali požganemu parlamentu zmeraj sledi tragedija. V Ukrajini in Rusiji velika in krvava in usodna za vso Evropo, za ves svet. Kje drugje pa morda navidezno res manjša, a v dani realnosti, času in prostoru prav tako boleča in nesprejemljiva, saj je v resnici le drugi obraz istega zla! Je ista demonstracija brezobzirne moči in nadvlade ter brezčutnega doseganja ciljev in teptanja vseh vrednot, dogovorov, zakonov, norm in standardov civiliziranega obnašanja in demokratičnega delovanja, kar zmeraj in povsod prinaša opustošenje in trpljenje večini, zato, da si manjšina tistih, ki imajo že vsega preveč, najbolj pa neomejene moči, superiorno podredi in prilasti vse, kar se ji zahoče in kakor ji pade na njeno posiljevalsko pamet! Ne zato, ker bi bilo to v čemer koli prav, ampak enostavno zato, »ker lahko«! To so res »siledžije«, perfidni nasilneži, militantni posiljevalci, ki se v resnici bojijo žensk in jih sovražijo, podpihnjeni in podprti z ideologijo totalitarne ekspanzije, obdani s kimavci, brezhrbteničarji, hlapci, deklami, playboyi in koketami vseh vrst; siloviki; neustavljivi avtokratski duhovi, ki prezirajo vse, ne spoštujejo nikogar in ničesar ter brez zadržkov in brez svetinj sociopatsko korakajo k brutalnemu uresničenju svojih psihopatskih ciljev! Več…
Tag: Mag. Lado Bradač
NAJBOLJ NUJNO JE UGODITI LOVIŠČU LJUBINJ IZ VOLILNEGA OKRAJA DANIJELA KRIVCA!?! NAMESTO BRISANJA 68. ČLENA PERFIDNA ZAHRBTNOST?! POSEGU V ZAKON O DIVJADI IN LOVSTVU JE TA TRENUTEK ABSOLUTNO TREBA REČI NE! IN, JANŠI SE BO ŠE OTEPALO, DA NI PRAVOČASNO PRISTRIGEL PERUTI PODGORŠKU!
Ta »skupni« amandma torej, ki namesto brisanja 68. člena Zakona o divjadi in lovstvu, prav tako kot predhodni in zdaj »nevidni« vladni amandma, prinaša navidezno osupljivo »zmehčan« diskurz, nejasen, kalen in meglen, z obiljem nekih besed, ki v resnici ne pomenijo nič oziroma puščajo stvari v resnici napol ali celo povsem nedorečene in prepuščajo enormni delež konkretizacije podzakonski ravni oziroma kasnejšim pogodbenim dogovorom posameznih akterjev, zaradi česar je seveda vse skupaj v resnici čista volčja past! To je le »plan B«, etapna dirka, sprehod čez prelaz in po drugi poti nazaj, vse v smislu, »ako ne ide drukčije, onda pošteno!«, »če ne gre drugače, potem pač (vsaj navidezno) pošteno!«, a z istim ciljem, da se poseže v državna lovišča s posebnim namenom in sproži plaz njihove razgradnje! Člani Odbora za kmetijstvo in sploh vsi poslanci Državnega zbora bi morali biti pri tem poostreno previdni in se nikakor ne pustiti z amandmajem prepeljati žejne prek te res motne, da ne rečemo že kar malce usmrajene vode, ki je neskončno daleč od kristalne bistrine soških izvirov! Prav zato je ta trenutek absolutno treba vsakemu posegu v Zakon o divjadi in lovstvu izreči jasen in odločen NE! Več…
PREDSEDNIKOV SRČNI UTRIP. IN MOJ. ZMERAJ KRIVI MEDVEDI IN MEDVEDKE. ŽOLČNI OČITKI. DE GAULLE. ZAKAJ JE NUJEN OPTIMIZEM? IN, KDAJ ZAVLADA BANDITIZEM?
Ko me včeraj in danes na eni strani ogorčeni varuhi velikih zveri, na drugi strani pa tudi nekateri lovci, ki jim že nekaj časa ni povsem vseeno, kaj se dogaja s slovenskim lovstvom in njegovim ugledom v najširši javnosti, ko me torej eni in drugi že navsezgodaj, nekateri sicer umirjeno in radovedno, kakšni pa tudi precej razdraženo in zajedljivo sprašujejo, ali bomo na našem spletnem portalu še naprej »ujčkali« predsednika Lovske zveze Slovenije ter mu, po njihovem mnenju, že naravnost »neokusno prizanesljivo« gledali skozi prste, ko se spet »spravlja na medvede« in spet tudi zadnji postojnski dogodek, ko je medvedka v strahu za svoje mladiče premikastila lovca med lovskim pogonom, prek »konkretnemu lovstvu« naklonjenega medija izrablja za svojo vztrajno, interesno motivirano »mantro« o tem, kako je preveč medvedov in kako so za vse to krivi tisti, ki se zavzemajo za spoštovanje slovenskega pravnega reda in evropskih direktiv, za kar bi sicer vsi pričakovali, da se bo kot predsednik ene največjih slovenskih naravovarstvenih organizacij pa, jasno, tudi kot generalni direktor direktorata za policijo in varnostne naloge, prvi zavzemal prav on; no, ko me vsi to že tako provokativno sprašujejo, naj odgovorim, da je vsakršna zajedljivost odveč! Več…
LOVCA, KI JE NA DRUŽBENIH OMREŽJIH S SVOJO LOVSKO PODOBO S PUŠKO IN OKRVAVLJENO DIVJADJO GROZIL NOVINARJU JOŽETU MOŽINI, JE V NEDELJO PREMIKASTILA MEDVEDKA Z DVEMA MLADIČEMA. JAVNOST V BRAN GOZDNI MAMI: »TO JE BIL MEDVEDKIN SILOBRAN!«
Ob tem, ko bi bilo res dobro, da bi o tem nedeljskem dogodku zahteval natančno in podrobno poročilo in morda kakšno vprašanje akterjem zastavil tudi sam v svoji neomajno nepopustljivi maniri, pa se bo predsednik Lovske zveze Slovenije slej ko prej težko izognil tudi vprašanju o tem, kaj se dogaja v vrstah 20 tisoč članske slovenske lovske organizacije, da precej očitno popuščajo »varovalke« in se miži na eno ali pa celo kar na obe očesi, ko gre za različne oblike bolj ali manj subtilne, a tudi surove ustrahovanosti civilov s strani lovcev, na kakršno je že pred leti opozoril Jože Možina. Na to vprašanje verjetno slovenska javnost upravičeno pričakuje odgovor pristojnih. Lovcev. In morda še koga. Nenazadnje to ogroža vse nas, še dodatne razsežnosti pa dobiva v kontekstu spremenjenega zakona o orožju in v posledični vse očitnejši in pospešeni »militarizaciji« slovenskega lovstva. Več…
KO JE TUDI NAJBOLJ ČRNA ŽIVA. LUNA, KI JE IZGUBILA SPOMIN. »OSLADNO ZELEN CELOFAN«. KDOR SEJE VETER, ŽANJE VIHAR. PREDSEDNIKOVA BESEDA. DOLGA POT DOMOV. IN, NAJBOLJ VARNO OGNJIŠČE.
»Potem pa sem se spomnila še na magični trenutek, ko sem septembra na svetovni razstavi Eno z naravo v Budimpešti pri Poljakih za trenutek dobila na roko prekrasnega sokola brez kapuce, ki me je nekaj časa čisto nepremično gledal v oči in v trenutku, ko sem iz vsega srca silovito pomislila, »koliko svobode je v tvojih očeh, koliko koprnenja po njej, kako iz srca ti jo želim!«, je razstrl krila in želel poleteti. Ob tem je njegov sokolar takoj strogo odreagiral: »Madame, vi tako nanj delujete!« »Zmeraj! In na vsakega!« sem mu takoj rekla, tako da se mu je ob tem oster pogled zmehčal v rahel nasmeh in si je potem vzel nekaj minut časa, da mi pokaže in me pouči, kako je treba ravnati s sokolom, da se s teboj dobro počuti in ne poskuša odleteti. »Mir, gospa, mir, in sproščena, a trdna, mirna roka, nobenih sunkovitih gibov in nobenih čudnih, divjih misli! To je najpomembnejše, če želite, da vam zaupa in ne beži,« je z rahlo hudomušno angleščino razlagal in bil zelo zadovoljen z menoj, ko je videl, kako živo navdušena sem nad univerzalno sporočilnostjo njegovih sokolarskih nasvetov.« Več…
DOMAČINI SVETOVNI IN PONOSNI NA SVOJO VZHODNO TRADICIJO. SLOVENCI NAČITANI IN PRIJAZNI, A DOLGOČASNI. NAZADNJE JE RES FRAJTONERCA REŠEVALA SLOVENSKI DAN! IN, ALI BO KDAJ DRUGAČE!?!
Takšna razstava kot je »Eno z naravo« v Budimpešti, je živopisna biosfera informacij, pri kateri je zmeraj potrebno nekaj najbolj edinstvenih, redkih in izvirnih »cvetlic« in habitatnih atrakcij ljudem močno približati, jih »povečati«, tudi pretirano, če je treba; in, vsekakor leta 2021 postaviti najmanj v tri dimenzionalno prezentacijo! To je in mora biti najprej prostor doživetij! Predvsem pa je to lepa priložnost, da milijonu ljudem poveš, kdo si, kje si, kako čudovit in edinstven si! Je priložnost, da poveš, da sploh obstajaš! Ja, ekosistem! Zelo načitano je to. In nič narobe. Vendar ne eno in dvodimenzionalno! Temu milijonu ljudi, večinoma takim, ki jih prvenstveno zanimata narava in doživetja v njej, je imela Slovenija priložnost strnjeno, jedrnato in izvirno povedati in pokazati nekaj edinstvenega o sebi; in to tako, kot nihče drug; avtentično, z vsemi prijemi za vse čute; jih povesti v svoje dehteče gozdove, med skrivnostne nočne glasove in sledi; na srečanje z medvedom in kozorogom, k bistrim potočkom, na obrežje zelenih rek, med kačje pastirje in sence sulcev v kristalno čisti vodi. Imela je veliko priložnost, da jih sredi več milijonskega velemesta resnično popelje v »eno z naravo«! Več…
MADŽARI VELIKOPOTEZNO, ENOTNO IN NAVDUŠENO ZA »ENO Z NARAVO«. SLOVENCI PA SPET »NAVADNO«, STARIKAVO, BREZ PRAVEGA VESELJA DO ŽIVLJENJA IN MALCE VSI PROTI VSEM?!?
Konec septembra in prvo polovico oktobra bodo Budimpešta in številna druga madžarska mesta in županije tri tedne prizorišče svetovnega Expa »Eno z naravo«, »One With Nature«, madžarsko »Egy A Természettel«, ki naj bi bil po nekaterih pričakovanjih letos največji svetovni dogodek lovske, ribiške in naravovarstvene industrije. Vsekakor so Madžari »Eno z naravo« zastavili kompleksno, široko, velikopotezno in, kot je videti iz trenutno dosegljivih programov in zasnov, z jasno intencijo, ciljem in vizijo, da Budimpešto in Madžarsko za tri tedne spremenijo v svetovno prestolnico lovskega in naravovarstvenega sveta. Na Slovenskem pa, sicer res sredi negotovega koronavirusnega časa in okoliščin, kakšnega posebnega navdušenja, vznesenosti in veselja ob tej priložnosti za predstavitev na tem letošnjem velikem svetovnem dogodku v bistvu nismo zaznali. Več…
NA HRIBČKU SEDI, SE SLADKO SMEJI, PA JAGRČKU FIG’CE MOLI! PREMETENA LISIČKA! KAJ PA RIS!?!
Prvo obeležje mednarodnega dne risov, ki je zdaj že četrto leto posvečen tej čudoviti divji prostoživeči veliki mački, je bilo 11. junija 2018. Naslednje leto, 14. maja 2019, je bil v Slovenijo doseljen ris Goru iz Romunije. V okviru mednarodnega evropskega, 7 milijonov evrov vrednega in 7 let trajajočega projekta Life Lynx je bil izpuščen v gozdovih nad Travnikom pri Loškem Potoku. Njemu so sledili vsi drugi. Katalin, Boris, Maks, Zois, Aida, Tris, Lenka in Julija. Morda smo kakšnega spregledali. Javnost bo to hitro opazila, saj risom s prizadevnimi sodelavci projekta Life Lynx sledi na vsakem koraku. Tudi tistim s Hrvaške. Vsem. Razen dvema, ki sta se izgubila? Poginila? Ali pa sta se le srečno znebila neznosne ovratnice ter izmuznila nenehnemu nenasitnemu in etično vprašljivemu nadzoru vsakega koraka in trenutka. Prav o slednjem si bo morala tako strokovna kot laična javnost prav kmalu zastaviti nekaj iskrenih vprašanj ter se resno zamisliti nad takšnim instrumentaliziranim ravnanjem z divjimi prostoživečimi bitji ter se soočiti z mejami, ki si jih bo človek pri tem prej ko slej moral postaviti! Več…
KLIC? ALI KRIK DIVJINE? V »POTRATNEM, AGRESIVNEM, NETRAJNOSTNEM PROSTORSKEM RAZVOJU«? IN, LOVCI KOT KOMPETENTNI SOGOVORNIKI?
»Mesta se širijo skoraj le prostorsko, ne pa tudi prebivalstveno. Največji prebivalstveni pritisk se vrši v smeri proti urbaniziranemu podeželju, in sicer v obliki ločenih novih strnjenih stanovanjskih sosesk ter manjših poslovnih con. Sem se priseljuje tudi mestno prebivalstvo. S tem se oblikuje mozaična suburbanizirana pokrajina s sorazmerno nizkimi gostotami prebivalstva in gosto, obsežno mrežo prometnic, poslovnih površin ter tudi nekaj nadomestnih habitatov. Tak prostorski razvoj, ki je prostorsko intenziven, potraten in agresiven ter predvsem netrajnosten in drag za vzdrževanje, prinaša prednosti predvsem gradbenim podjetjem ter omogoča manipulacije pri lastniških spremembah zemljišč,« je v svojem predavateljskem prispevku na letošnjem slovenskem lovskem dnevu o eni bistvenih značilnosti aktualne slovenske urbanizacije poudaril prof. dr. Jernej Zupančič, geograf in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; ter tako v bistvu razgalil tudi eno pomembnejših »jeder zla« in težav, s katerimi se na Slovenskem zadnja leta vse pogosteje soočajo vsi, ki se ukvarjajo z upravljanjem divjadi in velikih zveri ter z varovanjem in sobivanjem v konkretnih, lovnih in nelovnih okoljih. Več…
MARSIKATERA LOVSKA DRUŽINA, KI JI JE BILO ODVZETO ZEMLJIŠČE ZARADI LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM, DOSEGA CILJE TRAJNOSTNEGA UPRAVLJANJA BOLJ UČINKOVITO KOT TA LOVIŠČA!
Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Poleg poklicnih lovcev iz Zavoda za gozdove smo o tem povprašali tudi »nepoklicne« lovce iz Lovske zveze Slovenije: mag. Aleša Klemenca, predsednika Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin in podpredsednika Lovske zveze Slovenije; Branka Zlobka, predsednika Zveze lovskih družin Kočevje in predsednika Nadzornega odbora LZS; mag. Emilijana Trafelo, častnega predsednika Zveze lovskih družin Ptuj Ormož in nekdanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Maribor, na območju katerega je tudi LPN Pohorje; in mag. Lada Bradača, predsednika Lovske zveze Slovenije, ki je v imenu vseh kratko in jedrnato izrazil stališče slovenskih lovcev. Več…