»V ZNANSTVENEM IN STROKOVNEM SVETU JE NESPREJEMLJIV HRUP VETRNIH ELEKTRARN DEJSTVO! NEKATERE BOLEZENSKE SPREMEMBE NEIZOGIBNO PRIZADENEJO NOTRANJE ORGANE VSEH, KI SO IZPOSTAVLJENI NIZKOFREKVENČNEMU IN INFRAZVOČNEMU PULZIRANJU VETRNIH TURBIN!«

Vetrne elektrarne močno onesnažujejo okolje s posebnim hrupom, katerega vir je v vrtenju krakov, kot smo obrazložili v prvem delu in navedli spletne strani, kjer se lahko podrobneje poučimo o tem. Prebivalcem in sploh vsem živim bitjem je najbolj nevaren nizkofrekvenčni hrup, pod 200 Hz, in infrazvok, pod 20 Hz, ter še posebej njuna pulzna, sunkovita značilnost, pri kateri dosegata visok in nesprejemljiv nivo, prodirata skozi zaprta okna in se z odboji od sten resonančno ojačata v notranjih prostorih. Vetrne elektrarne moramo obravnavati s kritičnim pristopom, z dejstvi, kot je običaj v vsaki znanosti in tehniki. Le tako pridemo do jasnih predstav o njihovi vlogi. V znanstvenem in strokovnem svetu je nesprejemljiv hrup vetrnih elektrarn dejstvo! Politika, proizvajalci vetrnih elektrarn in investitorji pa ga še vedno poskušajo zanikati ali vsaj njegov pomen zmanjšati ali celo obtoževati prebivalce, da si njegove, zdravju škodljive vplive izmišljujejo, zato, ker naj bi, kar tako, iz čistega miru, nasprotovali vetrnim elektrarnam. Državne in evropske subvencije v tej ali oni obliki za postavitev in obratovanje vetrnih elektrarn, ki so povsem izpridile tržne zakonitosti, so močno mamilo za mnoge, ki jih zanima le dobiček. Za prebivalce, naravo ter trajne bivanjske, prostorske in kulturne vrednote je vsem vpletenim v ta biznis popolnoma vseeno! Dejstvo je, da je politika, podprta s pogoltnimi interesnimi ozadji, tista, ki vetrne elektrarne vsiljuje prebivalcem. Žal se tudi nekateri naši državljani ne zavedajo uničevanja narave in zdravja prebivalcev z vetrnimi elektrarnami, ko slepo, nekritično zagovarjajo še večji odstotek obnovljivih virov. Vetrne elektrarne niso primerne za Slovenijo!

Foto: Boston Magazine

Gostujoče pero //uvod in tekst: mag. Tomaž Ogrin

Foto: Charles Riedel/AP, Boston Magazine, Pixabay, Alamy, Getty Images, Paul Gonzales, Patrick Pleul/AFP

16. januar 2023

Seznanjanje z dogajanjem po svetu na področju hrupa vetrnih elektrarn nas utrjuje v odločnosti proti njihovemu postavljanju po majhni Sloveniji z razpršeno poselitvijo in čudovito krajino in naravo, ki ju tudi uspešno gospodarsko tržimo kot turistični produkt. Dejstvo je tudi, da nobena strojna naprava, postavljena v naravno ali kmetijsko okolje, ni dosegla tako množičnega in ogorčenega svetovnega vseljudskega odpora kot ravno vetrne elektrarne.

O tem ste se že lahko prepričali, če ste obiskali na primer strani www.epaw.org in povezave na severnoameriške in avstralske strani ter na številne civilne iniciative, s katerimi seznanjamo v predhodnem sestavku, objavljenem na pričujočem spletnem portalu 10. januarja 2023. https://anaasicsic.com/2023/01/10/hrup-vetrnih-elektrarn-je-zdravju-skodljiv-zaradi-pulzne-vibracije-ki-nas-nevidno-a-v-resnici-silovito-zadene/

Dokaz za negativni vpliv hrupa vetrnih elektrarn na prebivalce so tudi mednarodna srečanja. Vsaki dve leti, že od leta 2005, poteka mednarodna konferenca o hrupu vetrnih turbin (International Conferences on Wind Turbine Noise). Deseta po vrsti bo letos v Dublinu na Irskem.

V 1. delu smo omenili tudi slovensko mednarodno konferenco o tem hrupu, ki je bila januarja 2020, v organizaciji Slovenskega društva za akustiko.

Škodljiv vpliv hrupa vetrnih elektrarn na zdravje prebivalcev je bil dokazan že v 80-tih letih prejšnjega stoletja. Ministrstvo za energijo (DOE) v ZDA je že leta 1985 financiralo raziskave vpliva hrupa vetrnih elektrarn na ljudi. Vključenih je bilo več raziskovalnih inštitucij in že leta 1982 tudi NASA.

Foto: Paul Gonzales

Dr. N. D. Kelley, Solar Energy Research Institute, Wind Energy Section, ZDA, je v več člankih podrobno predstavil meritve zunaj in v domovih prebivalcev in dokazal škodljiv vpliv hrupa vetrnih elektrarn na človeka. Modernejše turbine večjih moči in višin oddajajo še bolj zdravju škodljiv hrup kot vetrne elektrarne starejšega tipa.

A vendar so že leta 1979 pri dvokrilni vetrni elektrarni (2 MW MOD-1) dobili vrsto pritožb zaradi hrupa in vibracij v razdalji do 3 km. Prav tako so ugotovili odboje in s tem ojačanje vibracij v notranjih prostorih. Vse to imamo še danes. S pojavom višjih in močnejših vetrnih elektrarn še toliko bolj! Že takratna vetrna elektrarna je oddajala najbolj škodljiv pulzni hrup. Na spodnji sliki je prikaz tega hrupa, kjer se vidi, da pulzi dosežejo nivo preko 100 dB. Zato so pulzi tako nevarni. Na sliki so štirje pulzi, ki so nastali, ko je krak vetrnice šel mimo stebra.

Pritožbe za zaščito zdravja so po svetu uspešne

Kakor je postavljanje vetrnic svetovni pojav, zaradi subvencij ter okoriščanja z njimi!, in ne zato, ker bi bile zares koristne za okolje in energetsko učinkovite!, je takšno tudi nasprotovanje prebivalcev.

Slovensko nekritično novinarstvo tega pač noče obravnavati. Tudi, če hrup vetrnih elektrarn skušajo zatajiti, pa je njegov škodljiv vpliv na zdravje tudi že sodno priznan. Imamo torej pravno in sodno prakso, ko so se prebivalci zaradi njega pritožili.

Foto: Pixabay

Leta 2013 je vrhovno sodišče Portugalske odločilo, da mora investitor odstraniti 4 vetrne elektrarne, ki so bile v razdaljah od 322 do 642 metrov od hiš in od 182 do 566 metrov od hlevov.

Da, tudi živali so ogrožene zaradi tega hrupa! Kot smo lahko videli v predavanju dr. Mariane Alves-Pereire! Podrobnosti sodbe najdemo na spletni strani: https://www.wind-watch.org/documents/portuguese-supreme-court-orders-4-wind-turbines-removed/ .

Turizem in vetrne elektrarne ne gresta skupaj

Več odločb sodišč pa je znanih tudi za opustitev načrtov za postavitve vetrnih elektrarn na določeni lokaciji. Med argumenti so onesnaževanje s hrupom, zmanjšanje vrednosti nepremičnin prebivalcev, nevarnost loma in odletavanja kosov krakov vetrnih elektrarn ali ledenih oblog, izbruh ognja in požari ter prevrnitve stolpa, pa tudi razvrednotenje krajine in pogledov, ter znatno zmanjšanje prihodka od turizma.

Primer oškodovanja turistične destinacije na Irskem iz leta 2014 je dovolj poveden: http://www.epaw.org/echoes.php?lang=en&article=n210

Če na kratko povzamemo. Gre za spomeniško zaščiten grad Laois iz 15. stoletja, ki je atraktivna turistična točka. Bila je! Zdaj so namreč obiskovalci obupali nad njo, saj tam ni bilo mogoče spati zaradi hrupa in vibracij vetrnih elektrarn, dobivali so glavobole in so ves čas morali poslušati njihovo zamolklo hrumenje. Slab glas o tej turistični točki se je razširil, obiskovalci, ki so vse to izkusili, pa se sem ne nameravajo več vračati! Takih primerov je po svetu vse več!

Foto: Getty Images

Raziskave vpliva hrupa na zdravje

Že v letu 2009 je izšla knjiga zdravnice dr. Nine Pierpont Wind Turbine Syndrome (Sindrom vetrne turbine), pri čemer izraz sindrom v zdravstvu pomeni skupek znakov za določeno bolezen. Pred tem je Ameriška akademija znanosti (2007) naslovila na ameriški kongres vprašanje vpliva hrupa vetrnih elektrarn na zdravje. Dr. Pierpontova je s študijskim delom v obliki opisa dejstev na primerih, angl. case studies, ki je ena od znanstvenih metod dela, na terenu pri prebivalcih, 10 družinah, 38 posameznikih, od otrok do starosti 75 let, ki so se pritoževali, zaradi hrupa vetrnih turbin moči od 1,5 MW do 3 MW, želela najti odgovore na to vprašanje. V knjigi strokovno opisuje posamezne primere bolezenskih znakov in slabega počutja.

Ker se zaradi hrupa vetrnih elektrarn skupaj pojavlja določena vrsta znakov, ki so jih iz vrste primerov po svetu prepoznali vedno v povezavi z vetrnimi elektrarnami, zaradi nizkofrekvenčnega hrupa in infrazvočne vibracije, kot so oviranje spanca, glavoboli, splošno slabo počutje, motenje koncentracije pri učenju in delu, hitrejše bitje srca, naraščanje pritiska, podobni občutki kot pri morski bolezni in še nekaj drugih, je izraz sindrom vetrne turbine utemeljen.

Nekateri teh prebivalcev so se kasneje izselili, drugi so povedali, da so mnogi bolezenski znaki izginili, ko so šli za nekaj časa daleč stran od svojih domov. Po povratku domov so se spet pojavili.

Foto: Alamy

Soroden sindromu vetrne turbine je izraz je vibro-akustična bolezen (VAD – Vibro-Acoustic Desease), ki ga utemeljuje znanstvenica dr. Mariana Alves – Pereira, nanjo smo predhodno že večkrat opozorili; tudi v prvem delu tega sestavka. Znanstvenica je pravzaprav začela proučevanje zdravstvenih posledic podobnega hrupa na letališčih pri osebju za servisiranje letal. Gre za tisti del hrupa, ki se ne sliši, se pa občuti po telesu in v notranjih organih kot vibracije, s posledicami na tkivih, ki se odražajo na primer z odebelitvijo žil ali ovojnice srca.

Seveda se moramo zavedati, da gre pri vetrnih elektrarnah zmeraj za dolgoletno delovanje tega hrupa na organizem, ki se mu poleg tega ni mogoče izogniti ne podnevi in ne ponoči. Življenjska doba vetrnih elektrarn je okrog 25 let, za tem pa postavijo nove še za 25 let. Ugotovljeno je sicer, da je vpliv tega hrupa na človeka različno močan od osebe do osebe. Tudi v isti družini na nekoga ta hrup deluje bolj, na drugega manj.

Ugotovljeno pa je tudi, da se z večletno izpostavljenostjo temu hrupu povečuje občutljivost za ta hrup. Nekatere notranje spremembe v organih, zlasti ko gre za notranje uho, za žile in povrhnjice notranjih organov, pa neizbežno prizadenejo vse, ki jih te vibracije dosežejo.

Bliže ko so ljudje in živali vetrnim elektrarnam, močnejši je ta vpliv. Ugotavljajo, da je vpliv močno škodljiv še pri 5 km oddaljenosti, odvisno od števila, moči in višine vetrnih elektrarn.

Nemogoče je na majhnem prostoru predstaviti vse razsežnosti nasprotovanj vetrnim elektrarnam po svetu. Poleg škodljivosti za zdravje zaradi posebnega hrupa in uničevanja narave in gozdov ter krajine, kot smo že omenili, ni dokazana njihova koristnost za zmanjševanje ogljikovega dioksida in »ogljičnega odtisa«, kar naj bi bil glavni razlog za njihovo postavljanje po naravi.

Naslednjič, v 3. delu prispevka o škodljivosti vetrnih elektrarn, bomo spregovorili še o nekaterih zdravstvenih vidikih in pogledih Svetovne zdravstvene organizacije na zdravje. V 4. delu pa bomo obdelali tudi gospodarsko nesmiselnost postavljanja vetrnih elektrarn po Sloveniji, predlagali alternativne rešitve ter preverili, ali bi vetrne elektrarne res zmanjševale ogljikov dioksid in ogljični odtis!

Foto: Charlie Riedel/AP

O avtorju

Mag. Tomaž Ogrin, roj. 1940 v Ljubljani, na Prulah. Je magister kemije, ki se na Inštitutu Jožef Stefan še zmeraj ukvarja s poučevanjem in uvajanjem mladine v kemijsko-fizikalne poskuse. Diplomiral je kot kemijski tehnolog na Katedri za fizikalno kemijo, s področja elektrokemije, magistrsko delo pa opravil na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo Inštituta Jožef Stefan (IJS), na novo odkritih spojinah ksenona s fluorom. Potem je bil več deset let v industriji, v Iskri – baterije Zmaj kot tehnolog in kasneje kot vodja razvoja novih, litijevih baterij, ki so jih razvijali skupaj s Kemijskim inštitutom. Na Inštitut Jožef Stefan se je vrnil na program Šole eksperimentalne kemije za mladino, kot dopolnilo šolskim programom (na primer tekoči dušik, tekoči kisik, suhi led-ogljikov dioksid, vodik, utekočinjanje zemeljskega plina, helij in pojavi kot je kemiluminiscenca, spekter sončne svetlobe in nevidnih sevanj), kjer obravnavajo tudi varno delo s kemikalijami, petardami in podobnimi izdelki, da se zmanjša število nesreč med mladino. Je član ocenjevalne komisije za Gorenjsko za raziskovalne naloge učencev in dijakov v programu Zveze za tehnično kulturo Slovenije – ZOTKS: Gibanje znanost mladini. Je tudi prejemnik priznanja Prometej znanosti, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija za odličnost v komuniciranju znanosti. Je tudi član Društva za varstvo Alp CIPRA Slovenija. In kot sam pravi, »spadam med prostovoljce na področju obrambe okolja in narave in seveda s tem povezanim zdravjem ljudi«.

O tekstu

Večina teksta »Hrup vetrnih elektrarn je zdravju škodljiv«, avtorja mag. Tomaža Ogrina je bil prvič in v treh delih objavljen septembra, oktobra in novembra 2020 v občinskem glasilu Občine Hrpelje Kozina. Za celotno besedilo, katerega drugi del objavljamo danes, smo prvotno napovedali, da bo tudi na našem spletnem portalu Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom objavljeno v treh delih, a smo se zdaj odločili, da prvotni tretji del, zaradi pomembnosti problematike, razdelimo na dva dela, tako da bo današnjemu sledil še tretji in četrti del. Besedilo je avtorsko dopolnjeno in aktualizirano januarja 2023! Uredništvo Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom

Foto: dtn.com

In še nekaj besed avtorja o tem, kako se je začel ukvarjati s problematiko zdravju nevarnega nizkofrekvenčnega hrupa!

»Z nizkofrekvenčnim hrupom sem se prvič srečal v našem bloku. Takrat pri nas vetrnice še niso bile aktualne. V kletnih prostorih bloka smo dobili garažni ansambel in z njim bobne. Igranje bobnarja, ki je bil iz naše družine, se je slišalo v nekatera stanovanja v višjih nadstropjih, kot zvočne vibracije, na primer iz radiatorjev. Tako so se ljudje pritoževali.

Avtomatično sem dobil nalogo, naj ta hrup nekako zadušim. Hm, treba bo malo ponoviti snov iz univerzitetne fizike, sem si mislil, a se je to izkazalo za premalo aplikativno za naš primer. Potem sem pa odkril knjigi dr. Jegliča in dr. Feferja, Osnove akustike in Elektroakustika, 1992, profesorjev s Fakultete za elektrotehniko. Rezultat je bil, da bi morali garažo tesno obložiti z debelo oblogo s čim večjo maso, kar pa je bilo popolnoma nemogoče. A so fantje potem problem rešili sami, s preselitvijo v neko zaklonišče.

Problem hrupa me je spremljal tudi pri delu v industriji in na Inštitutu Jožef Stefan, vsaj v okviru varstva pri delu. A tudi zares ob eksplozijah, na primer pokalnega plina (zmes vodika in zraka) in podobnih, pri eksperimentiranju na inštitutu, kjer že nekaj let kot magister kemije izobražujem mladino, skozi kemijsko-fizikalne poskuse, ki jih sami izvajajo. Zaradi tega seveda še zdaleč nisem akustik, torej strokovnjak za hrup, četudi veliko listam po knjigi dr. Mirka Čudine, Tehnična akustika, 2014, profesorja Fakultete za strojništvo. Nisem torej akustik, se pa že vrsto let poglabljam v to problematiko. Akustika hrupa nizkih frekvenc je v Sloveniji slabo poznana, zato smo člani iniciative, ki kritično pristopamo k načrtom za gradnjo množice vetrnih elektrarn v Sloveniji, hvaležni akustiku dr. Ferdinandu Deželaku, ki je specializiran tudi za hrup vetrnih elektrarn in, ki nam odkriva to, odmaknjeno področje hrupa. To se pojavlja tudi v mestih, na primer pri obratovanju velikih klimatskih naprav in toplotnih črpalk, kjer že prihaja do pritožb, saj ljudje zaradi tega hrupa ne morejo spati. Ta hrup vdira skozi zaprta okna in je bistveno različen od hrupa prometa. Kot pri vetrnicah. Pri nas pa ministrstvo za okolje in prostor mirno spi in noče izdelati predpisov za to področje hrupa. S tem je doseglo, da inšpekcije nimajo podlage za ukrepanje. Komu to koristi pa lahko ugibamo. Pomislimo pa vendar na velika »korupcijska tveganja«, kot se temu zadnje čase lepo reče!«

Foto: Patrick Pleul / AFP

Več: »HRUP VETRNIH ELEKTRARN JE ZDRAVJU ŠKODLJIV, ZARADI PULZNE VIBRACIJE, KI NAS NEVIDNO, A V RESNICI SILOVITO ZADENE!«, 1. del, Mag. Tomaž Ogrin, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 10. januar 2023, https://anaasicsic.com/2023/01/10/hrup-vetrnih-elektrarn-je-zdravju-skodljiv-zaradi-pulzne-vibracije-ki-nas-nevidno-a-v-resnici-silovito-zadene/

Več: »VETRNE ELEKTRARNE NIKAKOR NE MOREJO BITI EKO, GEO IN BIO PRIJAZNA ENERGIJA, ČE JE UMEŠČENA V OHRANJENI NARAVI! NEVZDRŽNA JE NENASITNOST DRUŽBE, KI ZAHTEVA VEDNO VEČ ENERGIJE NA RAČUN NARAVE! NESPREJEMLJIVA JE DEGRADACIJA EDINSTVENE KULTURNE IN SVETOVNE NARAVNE DEDIŠČINE!«, Tomaž Zorman, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 7. februar 2022, https://anaasicsic.com/2022/02/07/vetrne-elektrarne-nikakor-ne-morejo-biti-eko-geo-in-bio-prijazna-energija-ce-je-umescena-v-ohranjeni-naravi-nevzdrzna-je-nenasitnost-druzbe-ki-zahteva-vedno-vec-energije-na-racun-narave-nes/

Več: »SRN Z MLADIČI IN KOŠUT S TELETI NI VEČ NA OBMOČJU VETRNE ELEKTRARNE!« ALI, KAKO NAM SENOŽEČANI IN VRHOVCI KAŽEJO, ZAKAJ SO LOVCI RES NEPOGREŠLJIVI, KREDIBILNI IN NEZAMENLJIVI NARAVOVARSTVENIKI TER ZGLEDNI VARUHI NARAVE!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 5. februar 2022, https://anaasicsic.com/2022/02/05/srn-z-mladici-in-kosut-s-teleti-ni-vec-na-obmocju-vetrne-elektrarne-ali-kako-nam-senozecani-in-vrhovci-kazejo-zakaj-so-lovci-res-nepogresljivi-kredibilni-in-nezamenljivi-naravovarstven/

Več: SENOŽEŠKI LOVCI: »VETRNE ELEKTRARNE BI NEPOPRAVLJIVO RAZVREDNOTILE ŽIVLJENJSKI PROSTOR LJUDEM IN PROSTOŽIVEČIM BITJEM NA TEM OBMOČJU TER TRAJNO SPREMENILE IN ONESNAŽILE NARAVO!« Lovci Lovske družine Senožeče // Zanjo Egon Colja, starešina Lovske družine Senožeče, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 2. februar 2022,https://anaasicsic.com/2022/02/02/vetrne-elektrarne-bi-nepopravljivo-razvrednotile-zivljenjski-prostor-ljudem-in-prostozivecim-bitjem-na-tem-obmocju-ter-trajno-spremenile-in-onesnazile-naravo/

Več: ALI JE VETRNA ENERGIJA RES PRAVA IZBIRA ZA SLOVENIJO?, Diego Loredan, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 20. januar 2022, https://anaasicsic.com/2022/01/20/ali-je-vetrna-energija-res-prava-izbira-za-slovenijo/

Več: VETRNA ENERGIJA NI ZELENA ENERGIJA! IN, KDAJ BO NARAVOVARSTVO ZMAGALO?, Ana Ašič, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 22. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/22/vetrna-energija-ni-zelena-energija-in-kdaj-bo-naravovarstvo-zmagalo/

Več: BOLJ KOT VIZJAKA BI BILO TA TRENUTEK TREBA VREČI IZ SLUŽBE NA MINISTRSTVU ZA OKOLJE TJAŠO GREGORIČ! ALI PA KAR OBA! IN ŠE KOGA!, Ana Ašič, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 18. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/18/bolj-kot-vizjaka-bi-bilo-ta-trenutek-in-takoj-treba-vreci-iz-sluzbe-na-ministrstvu-za-okolje-tjaso-gregoric-ali-pa-kar-oba-in-se-koga/

Več: PROBLEM SLOVENIJE JE, DA NI DOVOLJ VETRA, ČE PA ŽE, JE TO NEENAKOMERNA BURJA, KI NI NAJBOLJ PRIMERNA ZA PRIDOBIVANJE ELEKTRIKE, Dragan Arrigler, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 21. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/21/problem-slovenije-je-da-ni-dovolj-vetra-ce-pa-ze-je-to-neenakomerna-burja-ki-ni-najbolj-primerna-za-pridelovanje-elektrike/

Več: KO GRE ZA VPRAŠANJE ŽIVLJENJ VSEH BITIJ NA ENI STRANI TER DEGRADACIJE IN SMRTI NA DRUGI, MORA BITI ODGOVOR JASEN!, Miloš Šonc, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 23. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/23/ko-gre-za-vprasanje-zivljenj-vseh-bitij-na-eni-strani-ter-degradacije-in-smrti-na-drugi-mora-biti-odgovor-jasen/

Foto: rechargenews

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!

DONACIJA SIC!

Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.

Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR

HVALA!

Po novici je zgodba. Za njo smo mi.

NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.

Od narave. Do umetnosti.

ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.

ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.

https://anaasicsic.com