»Dolgo se nisva srečali, draga Manca. Sinoči in danes, ko tvoje oči, tvoj pogled, tvoje misli, tvoje besede in tvoja dejanja sijejo z vseh portalov in časnikov in televizij; pa zdaj, ko pišem o današnjem svetovnem dnevu svobode medijev, sva spet skupaj. Vem, Manca, prva je ljubezen, največja, najvišja, najsvetejša. A saj si me dobro poznala, takrat, davno, pred leti: brez resnice je zame ni! Te in nobene ljubezni! In zato, oprosti, Manca, a tudi v tem svetem trenutku tvojega prehoda v Luč ne morem drugače, kot da izrečem, kar čutim, da moram povedati: Svoboda medijev in novinarstva na Slovenskem bo, ko bodo ti mediji in to novinarstvo o tebi odkrito in sproščeno povedali tri reči, o katerih včeraj in danes nekam nelagodno molčijo!« Več…
Tag: novinarstvo
TOKRAT TOMAŠIČ NI PROVOCIRAL Z KDO VAM LAŽE, A JE S SVOJIM SENZACIONALNIM POGOVORNIM REKORDOM POST FESTUM BOLJ KOT KDAJKOLI DOSLEJ PRECIZNO ODSTRL RESNICO O NEPROFESIONALNOSTI IN JALOVOSTI SLOVENSKE NOVINARSKE MAINSTREAM »PROFESIJE«!
»Ta dogodek, ta atraktivna, senzacionalna, a vsekakor »benigna« novica o slovenskem televizijskem Guinnessovem rekordu, ta novinarski dosežek, ki je »newsworthy« s svojo časovnostjo in trajanjem in človeškim in profesionalnim naporom ter, kot sem že zapisala, povsem eksaktno merljiv in nesporen ter s tem pomensko in ideološko v bistvu nevtralen, če seveda ne gledaš nanj skozi prizmo političnih predsodkov, in če si, jasno, resnični novinarski profesionalec in vrednotiš dogajanje skladno s profesionalnimi normami in standardi ter etičnim kodeksom novinarske profesije ter seznanjaš javnost s tem, kaj se je zgodilo, kdaj, kje, kdo in zakaj; da torej to kot profesionalni novinar, urednik in javni medij zamolčiš javnosti, je pa res eklatanten primer slovenske novinarske, uredniške in medijske zavoženosti, ki je s tem, ko je zamolčala svetovni Guinnessov rekord svojega novinarskega kolege pravzaprav tudi sama postavila svetovni rekord v novinarski, uredniški in medijski neprofesionalnosti, sprevrženosti in, res, deplasirani pritlehnosti.« Več…
KAKO SE JE OB DOMNEVNEM JUTRANJEM INCIDENTU Z MEDVEDOM KAR IZ BOLGARIJE PREDSEDNIK LOVSKE ZVEZE »OGLASIL« S TEDEN DNI STARO IZJAVO Z JELOVICE. DA O »SEKSU, LAŽEH IN VIDEOTRAKOVIH« NITI NE GOVORIMO!
Kot smo že večkrat zapisali na našem spletnem portalu: Novinarstvo ni za vsakega! To je intelektualno težkoatletski poklic, ki ob znanju ter razgledanih in bistro delujočih možganih terja še zdržljivo telo in srce, ki dobro razlikuje med tem, kar je prav in tistim, kar ni; ter neupogljiv značaj in osebnost, ki se nikoli ne ustavi in ne utrudi pri iskanju resnice! Vse drugo je morbidija, larifari, ki ustvarja le kopico dezinformacij, polresnic in manipulacij ter hlapčevsko streže in se uklanja nenasitnim političnim in interesnim vampirjem! »Vsak dan prvi« so bili prav v slednjem tudi tokrat, pri tem nesrečnem dogodku in domnevnem srečanju človeka in njegovega psa z medvedom, s celo serijo pompozno populističnih udarnih, s histerijo potenciranih video prispevkov in z manipulativnim publiciranjem stare izjave predsednika Lovske zveze Slovenije, ki je bila izrečena ob povsem drugi priložnosti, spet res »prvi«! Vprašanje, ki pri tem, med več drugimi, ostaja odprto, pa je, seveda, kje je v resnici vzniknila ideja, da se »kar« ta stara izjava uporabi ob tem novem dogodku: V Ljubljani? Ali Sofiji? Več…
PROBLEM NI V POŽARJU, AMPAK V POŽARU! V POŽIGU IN OPUSTOŠENJU, KI SE Z NEVARNO »OZONSKO LUKNJO« ZASTRAŠEVANJA NOVINARJEV IN NOVINARK SUBTILNO ŠIRI V SLOVENSKEM MEDIJSKEM IN »DEMOKRATIČNEM« DISKURZU IN PROSTORU!
Tu je vsake novinarske romantike konec! Na tem mestu ni več niti najmanj pomembno, za koga poimensko gre! V tem smislu aktualni problem »pripora« in mahanja z odvetniki in rožljanja s tožbami in vse zastraševanje in vznemirjanje in izživljanje nad neodvisnimi spletnimi portali v resnici ni v prvi vrsti pri Požarju! Ali pri meni! Ali pri kom drugem. Problem je v požaru! V požigu in opustošenju, ki se z nevarno »ozonsko luknjo« različnih, bolj ali manj perfidnih oblik ustrahovanja novinarjev in novinark, subtilno širi v slovenski medijski in »demokratični« atmosferi! Na levi! Na desni! In vmes! Ter povsod okoli! Etika in spoštovanje profesionalnih standardov sta conditio sine qua non našega poklica, ne pa tudi strah, zavedna in nezavedna nelagodnost in konstantna zaskrbljenost! Novinarjev in novinark ne sme biti strah! Ne sme se nas neutemeljeno vznemirjati! Se nad nami izživljati! Ter nas s tem, da se moramo braniti pred neutemeljenimi obtožbami in grožnjami s pripori, odvračati od našega dela! Novinarji in novinarke se ne smemo bati, kaj nas bo doletelo; ne smemo misliti na to, kaj se bo zgodilo; kaj bo nas in naše najbližje, prijatelje in sodelavce zadelo, če bomo na etičnih temeljih in po najvišjih poklicnih standardih javnost in odločevalce seznanjali z resnico! Pa naj jo tisti, ki jih to zadeva in razkriva, še tako travmatično percepirajo! Več…
DOBRE ODLOČITVE NISO MONOPOL ENE POLITIČNE OPCIJE. IN TUDI SLABE NE. RESNO NOVINARSTVO TO VE!
Resno novinarstvo je polno sveta, je venomer v njem, a je od njega tudi odmaknjeno. Mnogokrat zapostavljeno, izločeno, prezrto, nevidno ujeto v zlovešči molk in prisilno osamo. Zmeraj znova gori na grmadi zavisti, omalovaževanja, podcenjevanja, posmeha ter individualnega in kolektivnega gneva, saj ne pristaja na večne predstave s »kruhom in igrami«, ki se jim mnogi tako radi predajajo. Čeznje sliši in vidi in čuti in to zmeraj pove. Ne sprašuje za ceno. Itak je zmeraj visoka. In ne za stran, ki jo razkriva. Levo in desno, oboje je irelevantno. Več…
RESNO NOVINARSTVO SE ZLEPA NE SPUSTI IN NE DOTAKNE PLENA, KI MU GA NASTAVLJAJO DRUGI!
Resnično novinarstvo, resno, neodvisno, angažirano, visoko profesionalno in prizemljeno je težko atletska disciplina. To ni navadni biatlon; ni troboj; tudi ne petero ali deseteroboj, ampak dan za dnem prav poseben mnogoboj. Z vsem. In vsemi. In kar naprej tudi s samim seboj! Za vse, kar ta poklic je; in, kar naj bi bil! Vztrajno in brezkompromisno odkriva vse živobarvne podobe, najbolj svetle in najbolj temne, potrpežljivo zlaga kamenčke v mozaike resničnega življenja ter strastno piše zgodbe o njem, a pri tem nikoli, res, nikoli ne pozabi na Antigono in njene besede: »Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu!« Več…
IN TO NAJ BI KAKORKOLI OGROŽALO KATEROKOLI ZARES SUVERENO, RAZGLEDANO, MOČNO, VEŠČO IN VERODOSTOJNO NOVINARKO?
Osebno me niti najmanj ne skrbi, če ljudje s pozicij, političnih, uradniških, poslovnih in sploh katerih koli kaj rečejo o novinarjih in medijih, kritizirajo, napadajo, zaradi mene lahko tudi grozijo. Dokler vem, za koga gre in je vse to javno, z imeni in priimki in vsem na očeh ter ostaja na verbalni ravni, je zame avtomatično benigno! Pač, »psi lajajo, karavana gre dalje«; zame je to le še informacija več, ki mi pomaga k uvidu resničnega stanja intelekta, duha in srca tistih, ki odločajo. Pa vsakič odlična priložnost za lastno novinarsko, medijsko in tudi osebno samorefleksijo. Več…
VZPLAMENELI SNEG, Z LEVE JE SREDINA NA DESNI IN KONTRA. TER, KOLIKO SVETIH LUCIJ ZA JASEN POGLED!?
Veliko blagosti in stanovitnosti duše in srca je potrebno resnemu novinarstvu, da ohranja jasen pogled v tem nejasnem svetu. Pri tem je zmeraj bolj kot vprašanje, kako se politika obnaša med seboj in do novinarstva, pa nenazadnje tudi, kako se mediji do politike, pomembno vprašanje, kje so tu državljani!? Kako državljani slišijo, vidijo, čutijo in delujejo? Le skozi prizmo levih desnih? Črnih belih? Naših njihovih? Ideoloških neideoloških? Pravih nepravih? Ali vendarle s široko odprtim pogledom državljanov, ki jih na prvem mestu zanima, kaj tisti, ki jim je poverjeno in zaupano vodenje skupnosti in sprejemanje odločitev, delajo dobrega zanjo in za vsakega državljana!? Več…
NOVINARSTVO JE PO SVOJI BITI STRAŠNO POVRŠEN POSEL. ZATO MORAMO DELATI IZJEMNO PEDANTNO!
Ne vem natanko, kdaj, v osemdesetih ali v začetku devetdesetih, je Joža Vlahović povedal to o novinarstvu, in njegove besede so od takrat z menoj zmeraj in povsod. Dosledno. Pa se kljub temu in še zmeraj zgodi tisto, česar nočeš. Zato grem. In pogledam. Vprašam, če lahko; in če je treba tudi desetkrat. In večkrat. Poslušam. Govorico. Besede. In ves čas prisluškujem tudi vsemu tistemu za njimi in vmes. Sestavljam. Vzporejam. Tehtam. Spet preverjam. In iščem. Šele ko najdem; in ko čutim in verjamem, napišem. Več…
NEDOSTOJNO. BOLEČE. POSVEČENO.
Bistvo preiskovalnega novinarstva in publicistike je v ekstremnem srečanju med tistim, ki resnico najbolj išče in tistim, ki resnico najbolj skriva. Največji izziv pri tem je etično, pošteno in rahločutno iskanje. In največja zmaga, ko ob tem ni ranjeno, osramočeno ali oskrunjeno nobeno srce. To je moja vizija. Moja vera. Vsa moja predanost. Moja prostost! In pot, za katero si želim, da bi hodila po njej, ne da bi omagala ali se opotekla z nje. Nikoli ni samoumevna. Nikoli ni ista. In nikoli se ne konča. Ko jo prehodiš in poveš njeno zgodbo, se v resnici šele začne. Tista druga. Ki prav tako je. Živi. Misli. Čuti. Verjame. Govori. Pove. In ima srce. Več…