Dr. Manca Košir Foto: Uroš Hočevar/Delo

»OPROSTI, MANCA, A TUDI V TEM SVETEM TRENUTKU TVOJEGA PREHODA V LUČ NE MOREM DRUGAČE, KOT DA IZREČEM, KAR ČUTIM, DA MORAM POVEDATI: SVOBODA MEDIJEV IN NOVINARSTVA NA SLOVENSKEM BO, KO BODO TI MEDIJI IN TO NOVINARSTVO O TEBI ODKRITO IN SPROŠČENO POVEDALI TRI REČI, O KATERIH VČERAJ IN DANES NEKAM NELAGODNO MOLČIJO!«

»Dolgo se nisva srečali, draga Manca. Sinoči in danes, ko tvoje oči, tvoj pogled, tvoje misli, tvoje besede in tvoja dejanja sijejo z vseh portalov in časnikov in televizij; pa zdaj, ko pišem o današnjem svetovnem dnevu svobode medijev, sva spet skupaj. Vem, Manca, prva je ljubezen, največja, najvišja, najsvetejša. A saj si me dobro poznala, takrat, davno, pred leti: brez resnice je zame ni! Te in nobene ljubezni! In zato, oprosti, Manca, a tudi v tem svetem trenutku tvojega prehoda v Luč ne morem drugače, kot da izrečem, kar čutim, da moram povedati: Svoboda medijev in novinarstva na Slovenskem bo, ko bodo ti mediji in to novinarstvo o tebi odkrito in sproščeno povedali tri reči, o katerih včeraj in danes nekam nelagodno molčijo!«

Slika, ki vsebuje besede drevo, rastlina, na prostem, rilec

Opis je samodejno ustvarjen Foto: Ana Ašič

Tekst: Ana Ašič

Foto: Uroš Hočevar/Delo, Ana Ašič

Naslovna fotografija: Uroš Hočevar/Delo

Dr. Manca Košir Foto: Uroš Hočevar/Delo 3. maj 2024

Zaman je vse govoričenje o svobodi medijev, dokler je v tem prostoru in v tem času nihče v resnici ne želi! Ne bo je, dokler v Sloveniji o tem, kaj je novinarsko relevantno za slovensko javnost odločata direktor mestne uprave Kranj in ultra aktivistična foto freelancerka iz Aten. Ne bo je, te svobode, dokler novinarski kolegi prostovoljno, servilno in nekritično počepajo pred nebulozami, ki z novim ekoboljševizmom in ekokolonializmom uničujejo naravo in okolje ter s to »novo« agendo ropajo, siromašijo in polarizirajo ljudi na tiste, ki imajo vsega milijonkrat preveč in na tiste, ki kot brezpravni sužnji že kot štiri, petletni otroci kopljejo »nove tehnološke« rude, da »osveščena« zelena »gospoda« nesluteno bogati z »zelenim prehodom«, ki je vedno bolj »zelen« predvsem tam, kjer bolj kot kdaj koli doslej uničuje vse zeleno; in je svet razklan, sovražen in krvav v razsežnostih, ki jim ni para v človeški zgodovini; novinarstvo pa ob vsem uničevanju narave, okolja, prostora, flore, favne in ljudi gleda vstran in v tla ter vdano nastavlja »svoj« piskrček in vse drugo!

Sicer pa, medijska svoboda je le mrtva črka na papirju, ki jo lahko v polnosti oživita le in samo novinarska in uredniška integriteta in verodostojnost ter zavezanost resnici! Na resnici pa, na njej ves svet, vsa narava in družba, vsaka zel in bitje in vsak človek, čisto vse stoji ali pade.

V tem sva se vedno znova strinjali z Manco Košir, takrat davno, pred mnogimi leti, ko smo bili na novinarstvu predvsem taki, »ki jih je to zanimalo z vso resnostjo in odgovornostjo«, kot je rada govorila. Na resnici in na enem človeku, ki drobec nje nosi v rokah, na ustnicah, v očeh, v srcu, v mislih, besedah in dejanjih, ja, na njej in na njem, v njem in z njim najbolj utripa vse to večno življenje. Vanj, v večno življenje, pa je Manca z vso svojo bitjo verjela. Tako kot v ljubezen!

Dolgo se nisva srečali, draga Manca. Sinoči in danes, ko tvoje oči, tvoj pogled, tvoje misli, tvoje besede in tvoja dejanja sijejo z vseh portalov in časnikov in televizij; pa zdaj, ko pišem o današnjem svetovnem dnevu svobode medijev, sva spet skupaj.

Vem, Manca, prva je ljubezen, največja, najvišja, najsvetejša. A saj si me dobro poznala, takrat, davno, pred leti: brez resnice je zame ni! Te in nobene ljubezni! In zato, oprosti, Manca, a tudi v tem svetem trenutku tvojega prehoda v Luč ne morem drugače, kot da izrečem, kar čutim, da moram povedati: Svoboda medijev in novinarstva na Slovenskem bo, ko bodo ti mediji in to novinarstvo o tebi odkrito in sproščeno povedali tri reči, o katerih včeraj in danes nekam nelagodno molčijo!

Prva je dejstvo, da si bila upokojena pri komaj 57 letih, na vrhuncu moči, po 25 letih na katedri za novinarstvo. Marsikdo, ki zdaj piše jokava sporočila, je takrat sicer res morda mislil tako kot danes, a govoril in delal je drugače. Ampak, ja, Manca, ljubezen! Na vse glejva z ljubeznijo in širokim, sočutnim srcem!

Druga je dejstvo, da si krščena v Katoliško cerkev, da si verjela v Boga in si na svoj edinstveni ter sebi lasten način sprejela Kristusa in njegov klic »hodi za menoj«, v Luči in Ljubezni, v Življenju in v Smrti, ki je le eden od postankov, portal, prehod na naši poti v Večnost. Ampak, ja, Manca, vera je nekaj, kar nosimo v srcu in tega res ni treba na ves glas razglašati! Poleg tega se bolj kot v besedah, vsaka vera zares kaže in pokaže predvsem v dejanjih!

In prav zato je tu še tretje dejstvo o tebi, draga Manca, to, kako si prav zato verjela, da sta »čas življenja in čas smrti« enako dragocena, pomembna, neprecenljiva. Verjela si in to tudi vsem kazala s tem, ko si tolikokrat toplo zrla v oči umirajočih; in nam vsem si to najbolj pokazala, ko si v svoji težki bolezni in trpljenju spokojno čakala, kot si zapisala v svoji lepi pesmi, da »večnost teče skozi nas, poljublja tiho, mirno dlan brezčasja, v katero padel bo obraz, ko pride tisti čas«.

Slika, ki vsebuje besede rastlina, drevo, na prostem, trava

Opis je samodejno ustvarjen Foto: Ana Ašič

Ne vem, kako je bilo s teboj zadnje čase, draga Manca, a takrat, ko sva se še kaj utegnili srečati, nisem nikoli od tebe slišala, da bi zagovarjala ali opravičevala evtanazijo. O upanju in zaupanju do konca, o ljubečem, spokojnem, humanem življenju vse do zadnjega diha, do trenutka, »ko pride tisti čas«, ja, Manca, o tem si pa zmeraj govorila! Si odšla prav zdaj, da bi nas na to prav v tej veliki in sijoči Luči tvojega odhoda še posebej živo in močno in silovito spomnila!?

Veliko misli, besed in dejanj nam zapuščaš, draga Manca. Veliko vsega. Zato mi je zdaj tudi tako čudno, ko tega včeraj in danes nihče ne omeni: Teh tvojih 57 let ob upokojitvi. Tvoje vere. Tega, da ti o evtanaziji nisi govorila. In tega tvojega velikega upanja in zaupanja do zadnjega diha.

Seveda je od tam, kjer je zdaj tvoja duša, vse videti zelo drugače, od tega, kar vidimo mi, ki smo še vpeti v to zemeljsko dimenzijo. Zato, draga Manca, vem, da, kot si še v času svojega zemeljskega bivanja, zdaj pa ko si »v Njegovem naročju, kjer je ljubezen močnejša kakor smrt«, le še toliko bolj ljubeče gledaš na vse nas in zato velikodušno in blagohotno razumeš, da danes res še ne morem drugače, kot da še enkrat povem: Ko bodo vsi mediji na Slovenskem brez zadržka in tesnobe govorili resnico, ko bodo odkrito povedali tudi to, kako je bilo s teboj in tvojo upokojitvijo; ko bo najbolj naravno in sproščeno, da vsi, ne le verski časopisi in portali, pišejo o tvoji veri; in ne bo nihče prikrival tvoje zavzetosti in zavezanosti upanju in zaupanju do konca; no, takrat se bo v temi, ki zadnja leta spet vse bolj vklepa to slovensko medijsko sceno in vso slovensko naravo in družbo, zasvetlikala luč nove zarje. Upanja! In zaupanja! Do konca! In do vsega!

Takrat bo tudi na Slovenskem ponovno začutiti dih pomladi ter medijske svobode in resnice, ob kateri se bomo morda spet lahko »odžejali« kot ob izviru žive vode! Takrat bo 3. maj ne le svetovni, ampak zares tudi slovenski dan svobode medijev! Ne le dan, ko se bomo še posebej v lepem spominjali tebe, draga Manca, ampak bo resnično velik praznik za vse nas; čas, ko bomo lahko še toliko bolj in zares radostno in hvaležno slavili tvoje in vsako življenje!

Dr. Manca Košir Foto: Uroš Hočevar/Delo Foto: Uroš Hočevar/Delo

Po novici je zgodba. Za njo smo mi.

NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.

Od narave. Do umetnosti.

ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.

ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.

https://anaasicsic.com

Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

anaasicsic.journalism.in.focus@proton.me

asicanasic@gmail.com

Odgovorna urednica

Ana Ašič

ana.asic@protonmail.com

Majhen portal. Za velike zgodbe.

Slika, ki vsebuje besede rastlina, cvetje, na prostem, vzmet

Opis je samodejno ustvarjenFoto: Ana Ašič

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!

DONACIJA SIC!

Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom

Izdajatelj

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363  NOVA KBM d.d.

Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC!   Koda namena // Purpose Code: CHAR

HVALA!

Slika, ki vsebuje besede rastlina, drevo, na prostem, trava

Opis je samodejno ustvarjen Foto: Ana Ašič

»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«

Karen Blixen

Slika, ki vsebuje besede besedilo

Opis je samodejno ustvarjen 2019,2020,2021,2022, 2023,2024©Vse pravice pridržane  Badge Heart with solid fill  Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!

Editor:

Share via
Copy link
Powered by Social Snap