Danes je svetovni dan Zemlje, karkoli že to pomeni. Mediji in neskončno institucij vseh vrst in svetovni splet in sploh vse, kamorkoli se obrneš, povsod se bleščijo visoko leteče misli o pomenu skrbi za naš planet in naravo in za vse, od česar je odvisno naše življenje na Zemlji. To je ta dan. Že desetletja je tako. Devet tednov in pol, smo pred dvema letoma ugotovili v naši istoimenski zgodbi, je od marca do konca maja samih spomladanskih praznikov narave; potem pa seveda znova in naprej, novih devet tednov in pol čez poletje in v jesen. Osveščanje o pomenu in skrbi za okolje in naravo je seveda dragoceno, koliko pa je ob vseh, za vse to govorjenje vsako leto potrošenih milijonih dejansko narejenega za naravo, njeno resnično ohranjanje in s tem tudi naše življenje v njej, pa je in ostaja velika enigma globalnega sveta. Natanko pred dvemi leti je naše življenje zelo rigidno determiniral koronavirus; in, nam ga v bistvu še zmeraj. Le da bolj prikrito in »utopljeno« v drugačne politične intencije. Dva dni pred volitvami, ob katerih se je letos očitno »odpeljalo« tudi ljudem, za katere smo verjeli, da njihova razsodnost vendarle ne bo klecnila pred ničevostjo lažnih obljub in lastne narcisoidne nečimrnosti, lahko vidimo onesnaženo Sočo in pozive k intenzivnemu streljanju divjadi in zavarovanih velikih zveri, ter nesporno dejstvo, da ni nikjer, v nobeni politični opciji, ne levo in ne desno, najmanj pa tam, kjer se deklarirajo »zeleno«, nobene resne, prave, resnične in zrele politične misli in vzdržnostne zavzetosti za iskreno in odgovorno varovanje okolja in narave in našega življenja z njo. Ja, z njo! Z naravo! In ne nad njo! Naj še tako mislimo in verjamemo, da jo je mogoče odnesti brez posledic, pa naj ravnamo z naravo kakor nam pade na pamet, je vendarle res, da tako, kot ne more ona odkorakati iz patologije, v katero smo jo potegnili; se tudi mi ne bomo rešili iz uničujočega vrtinca, če ne bomo zares in složno rekli zlorabi narave ne! Več…
Tag: narava
PROBLEM NI V POŽARJU, AMPAK V POŽARU! V POŽIGU IN OPUSTOŠENJU, KI SE Z NEVARNO »OZONSKO LUKNJO« ZASTRAŠEVANJA NOVINARJEV IN NOVINARK SUBTILNO ŠIRI V SLOVENSKEM MEDIJSKEM IN »DEMOKRATIČNEM« DISKURZU IN PROSTORU!
Tu je vsake novinarske romantike konec! Na tem mestu ni več niti najmanj pomembno, za koga poimensko gre! V tem smislu aktualni problem »pripora« in mahanja z odvetniki in rožljanja s tožbami in vse zastraševanje in vznemirjanje in izživljanje nad neodvisnimi spletnimi portali v resnici ni v prvi vrsti pri Požarju! Ali pri meni! Ali pri kom drugem. Problem je v požaru! V požigu in opustošenju, ki se z nevarno »ozonsko luknjo« različnih, bolj ali manj perfidnih oblik ustrahovanja novinarjev in novinark, subtilno širi v slovenski medijski in »demokratični« atmosferi! Na levi! Na desni! In vmes! Ter povsod okoli! Etika in spoštovanje profesionalnih standardov sta conditio sine qua non našega poklica, ne pa tudi strah, zavedna in nezavedna nelagodnost in konstantna zaskrbljenost! Novinarjev in novinark ne sme biti strah! Ne sme se nas neutemeljeno vznemirjati! Se nad nami izživljati! Ter nas s tem, da se moramo braniti pred neutemeljenimi obtožbami in grožnjami s pripori, odvračati od našega dela! Novinarji in novinarke se ne smemo bati, kaj nas bo doletelo; ne smemo misliti na to, kaj se bo zgodilo; kaj bo nas in naše najbližje, prijatelje in sodelavce zadelo, če bomo na etičnih temeljih in po najvišjih poklicnih standardih javnost in odločevalce seznanjali z resnico! Pa naj jo tisti, ki jih to zadeva in razkriva, še tako travmatično percepirajo! Več…
VETRNA ENERGIJA NI ZELENA ENERGIJA! IN, KDAJ BO NARAVOVARSTVO ZMAGALO?
»Evropsko, nemško, slovensko in še kakšno naravovarstvo, javnost in sploh vsi se bomo morali zresniti in se iz računalniških sobic podati v resničnost, zares v okolje in prostor in naravo, med ljudi, ki ne živijo v Dortmundu ali Berlinu, kjer je mnogim morda važno samo to, da imajo dovolj elektrike za svoje avtomobilčke in sploh za vse, kar jim pade na pamet, pa že mirno spijo, da je le na tem značka »eko«; da je le vse svetlo, četudi so nekje na drugem koncu dežele ljudje ob miren sen, in ob vse, kar jim je kdaj pomenilo v življenju; da so le urbane torbe iz recikliranih vlaken, pa kanabis na njih, kot znak zelenega; ter polne glave “ekoboljševističnih” pamfletov, v katerih je v imenu neke prihodnosti in iluzornega bodočega »dobrega«, povožena in degradirana sedanjost, ta narava, ti ljudje, to življenje tukaj in zdaj!« Več…
ČERNAČEV PREDLOG V CELOTI PODPIRAM!
Razmišljanja o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom, ki smo jih z namenom, da v strokovni, kritični, zainteresirani in tudi laični bralski javnosti spodbudimo razpravo o tem, kako naj bi ta posebna slovenska lovišča oziroma območja kar najbolje služila (ob)varovanju narave in na ta način tudi v družbi promovirala najvišje vrednote njenega ohranjanja, so tudi v kompetentni, odločevalski, poznavalski in kritični javnosti naše spletne strani sprožila že kar nekaj odzivov. Javno se je odzval tudi dr. Marjan Toš, profesor, lovec in lovski mojster z Lenarta v Slovenskih Goricah, ki meni, da bi bilo treba predlog mag. Janeza Černača »čimprej v ustreznih oz. pristojnih organih verificirati in posredovati v zakonsko proceduro«. Več…
NARAVE NE BO REŠILO SOVRAŠTVO IN ZMERJANJE Z MORILCI, AMPAK LE RESEN PREPLET ZNANJA, MODROSTI, SRCA IN KOMPETENTNO URAVNOTEŽENE POLITIKE
Res so bili lani medvedi in volkovi postreljeni. A zaradi razsodnega, resnega in kompetentnega delovanja nevladnih organizacij, ki sta temu nasprotovali, pri tem pa ubrali ustrezno legitimno pot, je že aprila lani lahko najprej Upravno sodišče povedalo, letos aprila pa še Ustavno, zakaj se to v resnici ne bi smelo zgoditi. Da je do tega kljub temu prišlo, je seveda brez precedensa. Vendar poglavje še ni povsem zaključeno. Dogajanje sicer zbuja veliko nelagodja; a odločitvi obeh sodišč sta zapisani jasno in črno na belem ter sta kot taki vendarle pomembni orodji za nadaljnje zavzemanje in vztrajanje pri legitimnem ravnanju s strogo zavarovanimi ogroženimi prosto živečimi živalskimi vrstami v Evropi. Več…
»IN MORDA NAM BO NARAVA ZOPET BOŽJI VRT!«
»Poljubi so ostali le še za sovražnike, pred objemi moramo bežati, obiski so postali prepovedani, govorimo lahko le še v slušalko in mikrofon, druženje je postalo kaznivo, rokovanje pa smrtno nevarno. Kljub cvetenju in buhtenju narave, kljub izzivalnemu soncu in petju ptic, svetlih zvezd in smejoče lune, kljub očiščenim rekam in pobeglemu smogu ostajamo priklenjeni v svojih sobah, zasvojeni zremo v ekrane in seštevamo črne številke tvojih žrtev. … Nas hočeš zdesetkati, ker ne znamo več drug z drugim deliti? Nam hočeš preprečiti naše dihanje, da bi lahko spet zadihala Zemlja?« Več…
POLITIKA JE MINLJIVA! LOVSKA ORGANIZACIJA PA JE BILA, JE IN BO!
Ob letošnji kampanji za odstrel velikih zveri je Lovska zveza Slovenije večinoma, vsaj navidezno, čim bolj nevidno stala ob strani. In molčala. Zakaj? Je to previdnost? Taktika? Prevelika vpletenost? Skrivni interes? Ali kaj drugega? Zakaj se ni uprla interventnemu zakonu? Zakaj se ni javno in odločno postavila za dosledno spoštovanje etičnega kodeksa slovenskih lovcev? Kdo je predsednik organizacije, ki ima z lovskimi čuvaji pokrit vsak kvadratni kilometer Slovenije, in ki je s skoraj 21 tisoč člani ne le ena največjih nevladnih skupin, ampak dejansko tudi največja oborožena »formacija« v državi? Kaj misli? Kako deluje? Kakšna je njegova lovska zgodba? Več…
SLOVENSKI GOZD NA PRELOMNICI
Ko so lani pristojne institucije vznemirile slovensko javnost s predlogom za odstrel skoraj ene tretjine celotne populacije rjavega medveda pri nas, to ni le vznejevoljilo prenekaterega dobrega poznavalca gozdov na osrednjem bivalnem področju velikih zveri, temveč je tudi marsikatero oko in uho spodbudilo, da izostri fokus ter bliže pogleda in prisluhne, kaj se ta trenutek v slovenskem gozdu pravzaprav dogaja. Oster, pronicljiv in interesno neobremenjen pogled ima kaj videti! Več…