Res so bili lani medvedi in volkovi postreljeni. A zaradi razsodnega, resnega in kompetentnega delovanja nevladnih organizacij, ki sta temu nasprotovali, pri tem pa ubrali ustrezno legitimno pot, je že aprila lani lahko najprej Upravno sodišče povedalo, letos aprila pa še Ustavno, zakaj se to v resnici ne bi smelo zgoditi. Da je do tega kljub temu prišlo, je seveda brez precedensa. Vendar poglavje še ni povsem zaključeno. Dogajanje sicer zbuja veliko nelagodja; a odločitvi obeh sodišč sta zapisani jasno in črno na belem ter sta kot taki vendarle pomembni orodji za nadaljnje zavzemanje in vztrajanje pri legitimnem ravnanju s strogo zavarovanimi ogroženimi prosto živečimi živalskimi vrstami v Evropi.
Foto: Marjan Artnak
Tekst: Ana Ašič Foto: Marjan Artnak
9. julij 2020
Seveda postane zmeraj, ko se politika in interesi postavijo nad pravni red in postane resničnost takšna, kot jo krojijo tisti, ki imajo v rokah puške in začnejo prvi streljati, alarmantnost del življenja. Z njo pa tudi vsa močna občutja, ki jih to dviga. Ker je večina konvencionalno uveljavljenih medijev uradno oportunističnih ali pa kvečjemu orodje politično interesnih skupin, ki, med drugimi, neumorno producirajo spin o neizogibni nujnosti pobijanja strogo zavarovanih ogroženih prostoživečih velikih zveri, je v zadnjih letih tudi na Slovenskem prišlo do tega, da se je glavnina mnenjskih vojn preselila na družbena omrežja, kjer v marsikaterem pogledu dosegajo naravnost epske razsežnosti. V njih ni malo ekstremizma, ki zmeraj znova producira nove ekscese, nove kontra reakcije, nove nestrpnosti, nove agresije in na koncu sovraštvo, ki mu ni kraja. A ta, besedno in vizualno še tako krvoločna vojna z vsemi ekstremnimi stališči in podobami, s katerimi so ob teh vprašanjih preplavljena družbena omrežja, posledično pa že tudi resnične ulice, ne bo prinesla nikomur tistega, za kar se marsikje tako divje in nekontrolirano troši energija.
To velja za vse strani. Za vse politične opcije. In vse interesne. Za tiste, ki so, v konkretnem primeru, proti odstrelu velikih zveri. In za tiste, ki so za odstrel.
Slednji ne nehajo z izzivalno krvavimi podobami postreljenih živali in navdušenim razkazovanjem marsikaterega lovskega zmagoslavja, ki je seveda zelo daleč od deklarirane lovske pietetnosti in spoštljivosti do »lovine«; pa tudi z grožnjami, srhljivimi napovedmi, odkritimi pozivi h krivolovu in tudi njegovimi dejanskimi izvršitvami; ter najbolj podcenjujočimi, nespoštljivimi in žaljivimi poimenovanji vseh, ki si kakor koli drznejo izreči tudi najmanjši dvom, kaj šele nasprotovanje pretiranemu pobijanju prostoživečih živali. S tem, da je njihovo delovanje, ko vzamejo puške v roke, dejansko ultimativno in nepopravljivo dokončno.
Foto: Marjan Artnak
Nasprotniki streljanja in lova pa seveda na drugi strani spet prevečkrat mečejo vse v isti koš, ponavljajo ene in iste floskule v zelo različnih situacijah, barvajo vse z isto barvo, prevečkrat ne razlikujejo, ne vidijo in nočejo videti bistvenih razlik in odtenkov med lovci, njihovimi stališči, odločitvami in izjavami; ali pa jih, tudi tiste najbolj pozitivne, odpravijo le z omalovažujočim nezaupanjem, ignoriranjem dobrih namenov in prizadevanj ter z reduciranjem vsega njihovega delovanja le na krvoločne dimenzije. Podobe okrvavljenih lovcev, na razne načine prečrtanih in krvavo stigmatiziranih, pa grožnje z žaganjem in zažiganjem prež, rezanjem gum ter sploh vsakovrstnim klicanjem zla nadnje, je prav tako nesprejemljivo in v bistvu z vsakim takim ekscesom le dodatni korak v smer, ki vodi proč od dobrobiti narave.
Več: DVA MILIJONA ODTENKOV ZELENE MED OPORTUNIZMOM, EKSTREMIZMOM, RAZDVOJENOSTJO IN KRESNICAMI, AnaAsicSic! Publicistika s pogledom, 30. junija 2020, https://anaasicsic.com/2020/06/30/dva-milijona-odtenkov-zelene-med-oportunizmom-ekstremizmom-razdvojenostjo-in-kresnicami/
