»LOVSKE ETIKE JE BILO NA SLOVENSKEM KONEC, KO SO LOVCI PRED NEKAJ LETI ZAČELI PO GOZDOVIH NAMEŠČATI SODOBNE KAMERE, KI S SIGNALOM NA MOBITELU POKLIČEJO LOVCA, DA JE ŽIVAL NA KRMIŠČU, TAKO DA SE LE ODPELJE TJA IN JO UBIJE! TER SE TAKOJ ZATEM KRVOLOČNO OBJAVI NA FACEBOOKU Z NOGO NA ŠE VROČI MEDVEDOVI ALI PRAŠIČJI, LISIČJI, SRNINI ALI JELENOVI KRVI!«

Kot smo že prejšnji teden večkrat poročali, je februarja letos osem lovskih družin iz Območne zveze upravljalk lovišč Gorenjskega lovsko upravljalskega območja že tretjič, enako je bilo lani in predlani, na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovilo vlogo, ministrstvo pa jim je v drugi polovici februarja ugodilo ter v okviru izrednega posega v populacijo divjega prašiča v času lovopusta, do 30. junija letos, dovolilo odstrel tudi za breje, doječe in vodeče svinje starejše od dveh let. Poleg Lovske družine Škofja Loka, edine iz Zveze lovskih družin Gorenjske, ki jo vodi Peter Belhar, je med omenjenimi osmimi družinami kar 7 lovskih družin – Šentjošt, Šmarna gora, Toško čelo, Dobrova, Horjul, Medvode in Polhov Gradec iz Zveze lovskih družin Ljubljana, ki ji predseduje mag. Lado Bradač. Poleg njih pa se je v tej družbi znašlo tudi Lovišče s posebnim namenom Kozorog Kamnik, ki ga vodi mag. Darko Veternik. Prav nanj se tokrat obračamo z nekaj vprašanji o tem, kako je mogoče, da v državnem Lovišču s posebnim namenom Kozorog Kamnik s poklicnimi lovci, ki naj bi delovali po najvišjih lovskih strokovnih in etičnih standardih ter v dobro divjadi in javnega dobra, kar naj bi prav lovišča s posebnim namenom za vse nas predstavljala, kako je torej mogoče, da so prav tu, kot je videti, stopili na nasprotno stran lovske etike!? Več…

ČIGAVA JE DIVJAD? DRŽAVNA? JAVNA? ALI NIKOGARŠNJA? IN, ALI BO SLOVENSKO LOVSTVO KONČNO MORALO UGRIZNITI V KISLO JABOLKO LASTNE TRANZICIJE!?

A ob vseh vprašanjih in odgovorih je najbolj bistveno predvsem eno. Naj imamo takšen model lovstva, kot ga trenutno poznamo na Slovenskem; ali model lovne pravice na podlagi lastništva zemlje in gozdov; ali pa kakšno njuno hibridno različico; pri vseh je najbolj pomemben skrben in učinkovit nadzor! Pa transparentnost! In koruptivna nekontaminiranost lovstva ter vsega, povezanega z njim! In, seveda, osebna odgovornost, etika ter kultura duha in srca vsakega lovca posebej! Lovec je v gozdu s puško v rokah največkrat sam! To vedno znova poudarjajo izkušeni lovci. Če je, ali če ni lastnik gozda ali zemlje, ni tako pomembno, kot je v tistem trenutku življenja in smrti pomembno, da ima v sebi kulturo, lovsko etiko, naravovarstveno in človeško senzibilnost, poštenost in širino duha dolgoročno skrbnega gospodarja. Če je tako, potem se ob vzajemnem učinkovitem nadzoru v nobenem primeru nikomur ni treba bati za divjad in velike zveri in naravo! Če tega ni, pa itak prav nič ne pomaga! Lahko je divjad tisočkrat »državna« ali »javna« ali pa »res nullius«, ko legitimno pridrvijo v gozd podivjani krvoločni streljači, ko takšni lovci in njihovi simpatizerji v spregi z brezvestnimi politikanti in nenasitnimi zaslužkarji v zasebnih, državnih ali javnih loviščih dobijo glavno besedo pri upravljanju z divjadjo, je to zmeraj začetek njenega konca! Več…

»S TO POTEZO, KI SO SI JO PRI LOVIŠČIH S POSEBNIM NAMENOM PRIVOŠČILI POSAMEZNIKI V LOVSKI ZVEZI SLOVENIJE, SE RUŠI 115 LETNA TRADICIJA SLOVENSKEGA LOVSTVA!«

»Že zdavnaj bi morali o tem razpravljati in bi bilo vse zelo hitro jasno! Videla bi se želja lovcev, da lovstvo ostane v javnem interesu; in, da slovenska lovska organizacija je in ostane del civilne družbe! Žal, tudi današnji posvet najverjetneje ne bo prinesel kaj dobrega za slovensko lovstvo,« je zapisal arhitekt Boštjan Češarek, starešina Lovske družine Ribnica, ki nam je v objavo poslal stališče, naslovljeno na Branka Zlobka, predsednika Zveze lovskih družin Kočevje, ki je, kot že rečeno, tudi predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Slovenije. Češarku se je pri tem pridružil tudi Jože Kure, starešina Lovske družine Kočevje; kot poudarjata oba, njune poglede podpira vsaj 10 starešin v Zvezi lovskih družin Kočevje in številni po Sloveniji. V krajših pogovorih, ko smo preverjali avtentičnost in resničnost sporočila, sta oba poudarila, da je čas, da se slovensko lovstvo dvigne nad politične igrice; da ostane del civilne družbe in se vrne k slovenski lovski tradiciji in naravi! Več…

PODGORŠEK TIK PRED VOLITVAMI PRIVATIZIRA TROFEJNO NAJBOLJ ATRAKTIVNA SLOVENSKA DRŽAVNA LOVIŠČA!?! POLITIČNO ZLORABLJA KRVAVEC IN STRELOVEC!? KDO ČAKA NA DRUGI STRANI GREBENA? IN, ALI BO V TOREK SLOVENSKI PARLAMENT PODPRL TO ZLORABO TER UZAKONIL LAŽ, MANIPULACIJO IN UNIČENJE!?!

Poleg lovskih in finančnih bonitet in dobrobiti, ki vibrirajo iz ozadja, je pomemben motiv pri poskusu razgradnje državnih lovišč in aktualnih pritiskih nanje, prav gotovo tudi močna politična agenda, za katero stojijo lastniki slovenskih gozdov in zemljišč, s tem pa seveda ogromen in pomemben »korpus« slovenskega volilnega telesa. Gre za istočasno koketiranje s kapitalom, starim in novim, ki vse bolj akumulira zemljo in gozdove, kar je seveda za rentabilno in uspešno gospodarjenje tudi razumljivo; pa za »ofer« Cerkvi, ki je velik lastnik gozdov ter seveda tudi »partiji«, ki ima še zmeraj v takšni ali drugačni obliki roko nad državnimi gozdovi. Pri tem se je že na Odboru dokončno pokazalo, kako je vse aktualno poseganje v državna lovišča postavljeno na čisto laž, s katero je tam mahal Podgoršek osebno! Vse je namreč opravičeval s popolnoma zlaganim konstruktom, da je bilo 700 hektarjev lovišča na pobočju Razorja, »gamsje meke« v Triglavskem narodnem parku, ki jo na vsak način želi ekskluzivna »high« lovska skupinica znotraj Lovske družine Ljubinj; da je bil torej ta del lovišča s posebnim namenom Prodi Razor, Lovski družini Ljubinj odvzet! Kot smo z dokumenti že pokazali na našem spletnem portalu, je to čista laž in zavajanje! Če bo Državni zbor v torek, 15. marca, ko bo na »plenarki« na sporedu sprememba Zakona o divjadi in lovu, pristal na to notorično zlorabo ter bo predlagano spremembo in amandma vladajoče koalicije potrdil, bo to čisto preprosto pomenilo, da je zakonodajalec uzakonil laž! In prevaro! Več…

V SUROVI VLADAVINI SILOVIKOV. V RUSIJI, V UKRAJINI, PA TUDI NA, V PRIMERJAVI S TO VOJNO, »MINORNEM« RAZORJU, V KAMNIŠKIH ALPAH, NA GORIČKEM ALI PRI ONEČAŠČENEM DEKLETU, POVSOD SO NA DELU PODOBNI »SILEDŽIJE«; POVSOD GRE ZA EKSPLIKACIJO ISTEGA BRUTALNEGA BISTVA! ALI, KAKO JE PODGORŠEK LAGAL V PARLAMENTU! IN O OSUPLJIVEM ŠARČEVEM KOKETIRANJU Z JANŠO!

Sklonjenemu, priklonjenemu, lobotomiziranemu, prevaranemu, izigranemu, utišanemu, posiljenemu ali požganemu parlamentu zmeraj sledi tragedija. V Ukrajini in Rusiji velika in krvava in usodna za vso Evropo, za ves svet. Kje drugje pa morda navidezno res manjša, a v dani realnosti, času in prostoru prav tako boleča in nesprejemljiva, saj je v resnici le drugi obraz istega zla! Je ista demonstracija brezobzirne moči in nadvlade ter brezčutnega doseganja ciljev in teptanja vseh vrednot, dogovorov, zakonov, norm in standardov civiliziranega obnašanja in demokratičnega delovanja, kar zmeraj in povsod prinaša opustošenje in trpljenje večini, zato, da si manjšina tistih, ki imajo že vsega preveč, najbolj pa neomejene moči, superiorno podredi in prilasti vse, kar se ji zahoče in kakor ji pade na njeno posiljevalsko pamet! Ne zato, ker bi bilo to v čemer koli prav, ampak enostavno zato, »ker lahko«! To so res »siledžije«, perfidni nasilneži, militantni posiljevalci, ki se v resnici bojijo žensk in jih sovražijo, podpihnjeni in podprti z ideologijo totalitarne ekspanzije, obdani s kimavci, brezhrbteničarji, hlapci, deklami, playboyi in koketami vseh vrst; siloviki; neustavljivi avtokratski duhovi, ki prezirajo vse, ne spoštujejo nikogar in ničesar ter brez zadržkov in brez svetinj sociopatsko korakajo k brutalnemu uresničenju svojih psihopatskih ciljev! Več…

NAJBOLJ NUJNO JE UGODITI LOVIŠČU LJUBINJ IZ VOLILNEGA OKRAJA DANIJELA KRIVCA!?! NAMESTO BRISANJA 68. ČLENA PERFIDNA ZAHRBTNOST?! POSEGU V ZAKON O DIVJADI IN LOVSTVU JE TA TRENUTEK ABSOLUTNO TREBA REČI NE! IN, JANŠI SE BO ŠE OTEPALO, DA NI PRAVOČASNO PRISTRIGEL PERUTI PODGORŠKU!

Ta »skupni« amandma torej, ki namesto brisanja 68. člena Zakona o divjadi in lovstvu, prav tako kot predhodni in zdaj »nevidni« vladni amandma, prinaša navidezno osupljivo »zmehčan« diskurz, nejasen, kalen in meglen, z obiljem nekih besed, ki v resnici ne pomenijo nič oziroma puščajo stvari v resnici napol ali celo povsem nedorečene in prepuščajo enormni delež konkretizacije podzakonski ravni oziroma kasnejšim pogodbenim dogovorom posameznih akterjev, zaradi česar je seveda vse skupaj v resnici čista volčja past! To je le »plan B«, etapna dirka, sprehod čez prelaz in po drugi poti nazaj, vse v smislu, »ako ne ide drukčije, onda pošteno!«, »če ne gre drugače, potem pač (vsaj navidezno) pošteno!«, a z istim ciljem, da se poseže v državna lovišča s posebnim namenom in sproži plaz njihove razgradnje! Člani Odbora za kmetijstvo in sploh vsi poslanci Državnega zbora bi morali biti pri tem poostreno previdni in se nikakor ne pustiti z amandmajem prepeljati žejne prek te res motne, da ne rečemo že kar malce usmrajene vode, ki je neskončno daleč od kristalne bistrine soških izvirov! Prav zato je ta trenutek absolutno treba vsakemu posegu v Zakon o divjadi in lovstvu izreči jasen in odločen NE! Več…

NAJBOLJ OBČUTLJIVA NARAVA, GAMSI, KOZOROGI, MEDVEDI, DRŽAVNA LOVIŠČA IN DRŽAVNO PREMOŽENJE ZA POLITIČNE TOČKE ENE ALI DVEH »ZDILANIH« POLITIČNIH OPCIJ, ZA LOVSKO STRAST IN POŽELENJE, OSEBNO OKORIŠČANJE IN KORUPCIJSKE POSLE!?!

Stvar je zahrbtna in nevarna, da bolj ne bi mogla biti! Kot trenutno kaže, ali pa se ta vtis za dosego vnaprejšnje politične apatije in vdanosti v usodo namerno psihotično ustvarja, sta se namreč »več« opcijsko »zdilana« politika in trenutno prevladujoči interesni esprit, oba do konca »domoljubna«, očitno trdno odločila, da na vrat na nos tik pred volitvami kot nekakšne predvolilne bonbončke, kot najslajše in najbolj privlačne »kir royale« praline, odprejo delikatesno, a tudi skrajno delikatno bonboniero slovenskih državnih lovišč s posebnim namenom, torej državnega premoženja, skupnega javnega dobra in obenem območij, ki so še poslednje oaze ter naravne vrednote z višjimi varstvenimi statusi in potenciali za ohranjanje narave; in jih v zameno za politične točke in »zvestobo« ter za pisan šopek lovskih, osebnih in poslovnih interesov razdelijo tistim, ki si jih že dolgo želijo; in od katerih se konkretna politika nadeja podpore; interesno poslovna sprega pa uresničitve svojih osebno obsesivnih ciljev, lovskih strasti ter finančnih in vseh drugih odkritih in prikritih bonitet in dobrobiti, ki jih v resnici prinaša upravljanje z divjadjo, velikimi zvermi in zavarovanimi vrstami ter biodiverziteto. Več…