Za ene pač nikoli ni srečnega konca. Tudi za slovenske medvede ne. Iz neizprosno pogoltnega in strastnega interesno »strokovno« politično lovsko mesarskega obroča, ki je sklenjen okoli te karizmatične, nikomur nič žalega želeče zveri, se pač ni mogoče rešiti. Ta akterska sprega je premočna, brezskrupulozna, manipulativna in brez vsakega moralnega in etičnega zadržka; brez najbolj elementarne poštenosti. Podrejene pa ima tudi prav vse institucije v državi. V takem je le malokomu mar za življenja medvedov. Za resnico o njih. Za resnico o čemerkoli. A bo ta vendarle enkrat pricurljala na dan! Tu in tam pa kak svetlikav drobec že zdaj blisne v temo! Tam, kjer najmanj pričakuješ, kot se zdaj to dogaja z evropsko lovsko peticijo »za lov«, podprto z vsemi najbolj »prepričljivimi« in neustavljivimi orožji in orodji evropskega lovskega propagandnega stroja. A jo je do danes, do zaključka redakcije, podprlo »le« 91.880 lovcev, kar je morda na prvi pogled slišati veliko, a je to le 1,3 odstotka vseh evropskih lovcev. Premalo, da bi peticija in vse, za kar se zavzema, za širšo in politično javnost v Evropi delovala prepričljivo. In dovolj, da podoba evropskega lovstva celo v očeh lovcem sicer naklonjene in do lova zmerno razpoložene javnosti spet za nekaj odtenkov in trajno potemni! Več…
Tag: lovci
KRVAVA MEDVEDJA SODBA Z »LOVSKE GORE«?
Venec večletnih neverjetno angažiranih prizadevanj za več stoterni kvotni poboj slovenskih medvedov se je »končno« v tem poletju z aktualno razsodbo Upravnega sodišča RS v »lovorjevem« zmagoslavju sklenil okoli nekaterih slovenskih vodilnih lovskih glav, ki so si očitno in dejansko »za prmej« zadale, da bodo dosegle takšno vsebinsko in precedenčno razsodbo Upravnega sodišča, da bo »trajnostna« zelena luč za kvotni in le navidezno selektivni poboj nič žalega krivih medvedov slovenskim lovcem svetila »večno« in na »veke vekov« prinašala nekaterim lovskim družinam ter z njimi povezanim »deležnikom« redni dohodek ter vse ostale iz lova in lovske strasti izvirajoče dobrobiti! Več…
»VOLK DLAKO MENJA, BISTVA NE!«? KAKO JE BILA DIVJAD 20. APRILA DRŽAVNA, 4. MAJA PA NE VEČ. MUKE LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE. IN NJENO RAZSVETLJENJE. PRIDNE LOVSKE »MUCKE« Z JAVNE TELEVIZIJE. IN, MOLITEV K SVETEMU JUDI TADEJU.
Ko nekaj časa premišljujem o vsem tem, o vsej dolgoletni kolektivni slovenski »metarealnosti«, ki na koncu koncev vidno in nevidno vklenja vsako osebno življenje in usodo in vse, kar smo, kar bi radi bili in kar smo sanjali, da bomo, a prav zaradi te »mete« ne bomo nikoli; pa naj gre pri tem za predsednika Lovske zveze Slovenije, za televizijske in radijske in vse druge novinarke, za slovensko lovsko organizacijo, posamezne lovce, lovke, zame, za naš spletni portal, za slovensko naravo in za slovensko družbo: Je sploh za kogarkoli in karkoli v resnici v tej žalostni, izropani in zavoženi deželi, ki ne pozna drugega kot večen boj na nož, večno polarizacijo na »zmagovalce« in »izdajalce«, na »naše«, ki imajo pravico do vsega, in »njihove«, ki nimajo pravice do ničesar, tudi do obstoja in spomina ne; je tu in v takem, kjer se z vseh in na vse strani časti sovraštvo in maščevanje in nasilje ob vsaki »spremembi« in nad vsakim, ki drugače misli; kjer se na najbolj perfidne načine spodbuja onemogočanje vseh, ki nimajo prave »krvne grupe«; in se stigmatizira ter razglaša za sovražnega »kolaboranta« vsakega, tudi najbolj »našega« in »pravega«, če si drzne, tudi le najbolj profesionalno delovati, kaj šele sodelovati in biti, četudi le kratek čas v službi »netapravih«; je v taki klimi in »žvepleni« atmosferi sploh kdaj mogoča kakšna resnična izbira? Več…
ČIGAVA JE DIVJAD? DRŽAVNA? JAVNA? ALI NIKOGARŠNJA? IN, ALI BO SLOVENSKO LOVSTVO KONČNO MORALO UGRIZNITI V KISLO JABOLKO LASTNE TRANZICIJE!?
A ob vseh vprašanjih in odgovorih je najbolj bistveno predvsem eno. Naj imamo takšen model lovstva, kot ga trenutno poznamo na Slovenskem; ali model lovne pravice na podlagi lastništva zemlje in gozdov; ali pa kakšno njuno hibridno različico; pri vseh je najbolj pomemben skrben in učinkovit nadzor! Pa transparentnost! In koruptivna nekontaminiranost lovstva ter vsega, povezanega z njim! In, seveda, osebna odgovornost, etika ter kultura duha in srca vsakega lovca posebej! Lovec je v gozdu s puško v rokah največkrat sam! To vedno znova poudarjajo izkušeni lovci. Če je, ali če ni lastnik gozda ali zemlje, ni tako pomembno, kot je v tistem trenutku življenja in smrti pomembno, da ima v sebi kulturo, lovsko etiko, naravovarstveno in človeško senzibilnost, poštenost in širino duha dolgoročno skrbnega gospodarja. Če je tako, potem se ob vzajemnem učinkovitem nadzoru v nobenem primeru nikomur ni treba bati za divjad in velike zveri in naravo! Če tega ni, pa itak prav nič ne pomaga! Lahko je divjad tisočkrat »državna« ali »javna« ali pa »res nullius«, ko legitimno pridrvijo v gozd podivjani krvoločni streljači, ko takšni lovci in njihovi simpatizerji v spregi z brezvestnimi politikanti in nenasitnimi zaslužkarji v zasebnih, državnih ali javnih loviščih dobijo glavno besedo pri upravljanju z divjadjo, je to zmeraj začetek njenega konca! Več…
PROBLEM NI V POŽARJU, AMPAK V POŽARU! V POŽIGU IN OPUSTOŠENJU, KI SE Z NEVARNO »OZONSKO LUKNJO« ZASTRAŠEVANJA NOVINARJEV IN NOVINARK SUBTILNO ŠIRI V SLOVENSKEM MEDIJSKEM IN »DEMOKRATIČNEM« DISKURZU IN PROSTORU!
Tu je vsake novinarske romantike konec! Na tem mestu ni več niti najmanj pomembno, za koga poimensko gre! V tem smislu aktualni problem »pripora« in mahanja z odvetniki in rožljanja s tožbami in vse zastraševanje in vznemirjanje in izživljanje nad neodvisnimi spletnimi portali v resnici ni v prvi vrsti pri Požarju! Ali pri meni! Ali pri kom drugem. Problem je v požaru! V požigu in opustošenju, ki se z nevarno »ozonsko luknjo« različnih, bolj ali manj perfidnih oblik ustrahovanja novinarjev in novinark, subtilno širi v slovenski medijski in »demokratični« atmosferi! Na levi! Na desni! In vmes! Ter povsod okoli! Etika in spoštovanje profesionalnih standardov sta conditio sine qua non našega poklica, ne pa tudi strah, zavedna in nezavedna nelagodnost in konstantna zaskrbljenost! Novinarjev in novinark ne sme biti strah! Ne sme se nas neutemeljeno vznemirjati! Se nad nami izživljati! Ter nas s tem, da se moramo braniti pred neutemeljenimi obtožbami in grožnjami s pripori, odvračati od našega dela! Novinarji in novinarke se ne smemo bati, kaj nas bo doletelo; ne smemo misliti na to, kaj se bo zgodilo; kaj bo nas in naše najbližje, prijatelje in sodelavce zadelo, če bomo na etičnih temeljih in po najvišjih poklicnih standardih javnost in odločevalce seznanjali z resnico! Pa naj jo tisti, ki jih to zadeva in razkriva, še tako travmatično percepirajo! Več…
V SUROVI VLADAVINI SILOVIKOV. V RUSIJI, V UKRAJINI, PA TUDI NA, V PRIMERJAVI S TO VOJNO, »MINORNEM« RAZORJU, V KAMNIŠKIH ALPAH, NA GORIČKEM ALI PRI ONEČAŠČENEM DEKLETU, POVSOD SO NA DELU PODOBNI »SILEDŽIJE«; POVSOD GRE ZA EKSPLIKACIJO ISTEGA BRUTALNEGA BISTVA! ALI, KAKO JE PODGORŠEK LAGAL V PARLAMENTU! IN O OSUPLJIVEM ŠARČEVEM KOKETIRANJU Z JANŠO!
Sklonjenemu, priklonjenemu, lobotomiziranemu, prevaranemu, izigranemu, utišanemu, posiljenemu ali požganemu parlamentu zmeraj sledi tragedija. V Ukrajini in Rusiji velika in krvava in usodna za vso Evropo, za ves svet. Kje drugje pa morda navidezno res manjša, a v dani realnosti, času in prostoru prav tako boleča in nesprejemljiva, saj je v resnici le drugi obraz istega zla! Je ista demonstracija brezobzirne moči in nadvlade ter brezčutnega doseganja ciljev in teptanja vseh vrednot, dogovorov, zakonov, norm in standardov civiliziranega obnašanja in demokratičnega delovanja, kar zmeraj in povsod prinaša opustošenje in trpljenje večini, zato, da si manjšina tistih, ki imajo že vsega preveč, najbolj pa neomejene moči, superiorno podredi in prilasti vse, kar se ji zahoče in kakor ji pade na njeno posiljevalsko pamet! Ne zato, ker bi bilo to v čemer koli prav, ampak enostavno zato, »ker lahko«! To so res »siledžije«, perfidni nasilneži, militantni posiljevalci, ki se v resnici bojijo žensk in jih sovražijo, podpihnjeni in podprti z ideologijo totalitarne ekspanzije, obdani s kimavci, brezhrbteničarji, hlapci, deklami, playboyi in koketami vseh vrst; siloviki; neustavljivi avtokratski duhovi, ki prezirajo vse, ne spoštujejo nikogar in ničesar ter brez zadržkov in brez svetinj sociopatsko korakajo k brutalnemu uresničenju svojih psihopatskih ciljev! Več…
PREDSEDNIKOV SRČNI UTRIP. IN MOJ. ZMERAJ KRIVI MEDVEDI IN MEDVEDKE. ŽOLČNI OČITKI. DE GAULLE. ZAKAJ JE NUJEN OPTIMIZEM? IN, KDAJ ZAVLADA BANDITIZEM?
Ko me včeraj in danes na eni strani ogorčeni varuhi velikih zveri, na drugi strani pa tudi nekateri lovci, ki jim že nekaj časa ni povsem vseeno, kaj se dogaja s slovenskim lovstvom in njegovim ugledom v najširši javnosti, ko me torej eni in drugi že navsezgodaj, nekateri sicer umirjeno in radovedno, kakšni pa tudi precej razdraženo in zajedljivo sprašujejo, ali bomo na našem spletnem portalu še naprej »ujčkali« predsednika Lovske zveze Slovenije ter mu, po njihovem mnenju, že naravnost »neokusno prizanesljivo« gledali skozi prste, ko se spet »spravlja na medvede« in spet tudi zadnji postojnski dogodek, ko je medvedka v strahu za svoje mladiče premikastila lovca med lovskim pogonom, prek »konkretnemu lovstvu« naklonjenega medija izrablja za svojo vztrajno, interesno motivirano »mantro« o tem, kako je preveč medvedov in kako so za vse to krivi tisti, ki se zavzemajo za spoštovanje slovenskega pravnega reda in evropskih direktiv, za kar bi sicer vsi pričakovali, da se bo kot predsednik ene največjih slovenskih naravovarstvenih organizacij pa, jasno, tudi kot generalni direktor direktorata za policijo in varnostne naloge, prvi zavzemal prav on; no, ko me vsi to že tako provokativno sprašujejo, naj odgovorim, da je vsakršna zajedljivost odveč! Več…
BODO POSLANCI SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA RES NEODGOVORNO POPUSTILI OFENZIVNIM PRITISKOM LOVSKIH IN DRUGIH INTERESNIH SKUPIN TER 16. FEBRUARJA SERVILNO PRIŽGALI ZELENO LUČ UNIČENJU DRŽAVNIH LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM!?!
In tej nenasitni in samovoljni interesno politično korporativni »zvezi« naj bo zdaj na milost in nemilost »podzakonske ravni« prepuščena usoda 10 odstotkov slovenskega ozemlja in narave, deset raznolikih, pokrajinsko značilnih habitatnih in biodiverzitetnih območij, deset državnih lovišč s posebnim namenom, ki bi prav zaradi te »posebne namembnosti«, ki jo predstavlja ekološka, edukativna in varstvena funkcija teh lovišč, dejansko morala, kot predlagajo nekateri zavzeti diskutanti, lovci in poznavalci, preiti kvečjemu in čimprej pod okrilje ministrstva za okolje in prostor!?! Ne pa v roke negotove upravljalske prihodnosti slovenskega »ljubiteljskega« lovstva in nenasitnih utilitarnih interesno politično oligarhičnih ozadij ter s tem v kremplje najbolj brezobzirne uzurpacije skupnega dobrega; in nikakor ne v dobro zgolj kakšne resnične »poprave krivic«, pod krinko katere ta vsemogočno povezana nenasitna zloraba manipulativno nastopa! Več…
LJUBINJSKI GAMSI Z MULATJERE. IN ONKRAJ. MUČNO ŽIVLJENJE TAMKAJŠNJIH LOVCEV. IN, KAKO SE TEGA REŠITI ZA ZMERAJ!?!
»Resnici na ljubo je treba povedati, da je marsikateri ljubinjski lovec prekoračil predpisane meje in prenekateri gams je prečkal lovsko mejo v lovčevem nahrbtniku. V tisti čas sega tudi zgodba, ki po črki zakona ni ravno lovsko poštena, bi bila pa škoda, če bi šla v pozabo. Še najstrožje varovani arhivi se po letih odprejo in tako je tudi ta zgodba po več kot dvajsetih letih pricurljala na dan,« piše Jože Lebič – Drolč leta 2011 v junijski številki revije Lovec v rubriki Lovsko pripovedništvo. S tem se vsekakor zelo strinjamo! Temu lahko iz vsega srca le pritrjujemo! Bila bi res velika škoda, če to ne bi bilo tako avtentično dokumentirano in artikulirano, kot je prav tu! Še posebej letos, ko slikovita resnična ljubinjska zgodba izpred desetih let dobiva nove razsežnosti v surovem kontekstu aktualnega ukinjanja državnih lovišč, kjer se del najbolj brezobzirne slovenske lovsko politično uradniško korporacijske naveze ne ustavlja pred ničemer; prav ljubinjski lovci z nekaj najvplivnejšimi zakulisnimi igralci… Več…
PRELEP? ALI, BREZOBZIREN ADVENTNI ČAS? KAJ VSE JE NA KOCKI? IN, KDO BO ZMAGAL?
Kako lep in spokojen bo letošnji adventni čas, če vemo, da bi po evropskih živalskih vrtovih radi streljali »odvečne« gorilje samce; po Sloveniji bi odstrelili novih 222 medvedov; slovenska država, natančneje ministrstvo za kmetijstvo pod taktirko ministra in direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo, ki sta pravzaprav le lutki v rokah dveh, treh slovenskih lovskih, političnih in uradniških oligarhov iz ozadja, pa ob vseh drugih daljnosežnih spremembah v kmetijstvu in gozdarstvu ter ravsu za državno zemljo in poldrugo evromilijardo, očitno naklepno in z obsedeno naglico ter z velikimi pritiski manjšega dela slovenskega »ljubiteljskega« lovstva, pa zlobiranih poslancev, lovskih pripravnikov in simpatizerjev med njimi, z gromovniškim delom lastnikov gozdov, s cerkvijo, s kmetijsko gozdarsko zbornico, ki je zadnje tedne povsem »zavzela« ministrstvo, z delom preračunljive »stroke«, servilne znanosti in ob sodelovanju interesno politično »kontaminiranega« uradništva, utišanih medijev ter z »demokrati« vseh vrst, prav v tem decembrskem času, pripravlja tudi perfiden, a usoden poseg v Zakon o divjadi in lovstvu ter s tem razgradnjo in na koncu uničenje državnih lovišč, z njimi pa posledično še zadnjih območij narave s potencialom celostnega ekološkega in habitatnega upravljanja ter ohranjanja narave in enako dostopnostjo njenih vrednot za vse. Več…