KLJUČNA RAZLIKA MED POKLICNIM LOVSTVOM V LOVIŠČIH S POSEBNIM NAMENOM IN LJUBITELJSKIM LOVSTVOM V EVROPI IN PRI NAS JE V STROKOVNOSTI IN POGLOBLJENOSTI DELA, KI STA MOGOČI LE S POKLICNIM KADROM!

Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Ker so lovišča s posebnim namenom trenutno v poslovni in organizacijski domeni Zavoda za gozdove Slovenije, smo seveda o tem med prvimi vprašali njih. Mag. Janez Logar, v.d. direktorja ZGS; Janko Mehle, vodja službe za lovišča s posebnim namenom v ZGS; Anton Marinčič, vodja LPN Jelen; Marko Vilfan, vodja LPN-jev na Kočevskem in Marko Jonozovič, nekdanji dolgoletni vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo pri ZGS ter koordinator državne intervencijske skupine za velike zveri na vprašanja niso odgovorili s svojim osebnim strokovnim in izkustvenim pogledom, ampak nam je iz urada direktorja Boris Rantaša posredoval skupni odgovor Zavoda za gozdove Slovenije. Več…

MINISTRSTVO BO FEBRUARJA INTENZIVIRALO DELO SKUPINE ZA PREUČITEV UPRAVIČENOSTI DELOVANJA LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM

Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Najprej seveda Jožetu Podgoršku, ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ta svojega pogleda ni razkril. V njegovem imenu in za ministrstvo je odgovor poslala Natalija Ferlež, vodja kabineta na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Več…

UMIRJANJE POLITIČNIH STRASTI S STRELJANJEM MEDVEDOV. LANI.

Naj so nekateri ugledni lovci še tako opozarjali, da je streljanje velikih zveri v poletnem času in po spornem, histerično sprejetem interventnem zakonu popolnoma v nasprotju z etičnim kodeksom slovenskih lovcev, pravilniki lovskih družin in v nekaterih delih tudi s samim zakonom o lovu in divjadi, se Lovska zveza Slovenije ni ustavila. In tudi lova ne. Sredi julija so, po posvetu z lovsko inšpekcijo in drugimi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poslali in na spletni strani objavili sporočilo »vsem lovskim družinam, ki bodo izvajale interventni zakon o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave«, s poudarkom na navodilih o tem, kako ravnati, da kljub morebitnim kršitvam interventnega zakona, lovcev ne bo zadela kakšna kazen. In potem pohiteli s streljanjem. Tako zelo, da so v treh mesecih izvršili odstrel, ki je bil celo po spornem interventnem zakonu predviden za medvede do 30. aprila 2020, za volkove pa do 30. septembra 2020. Pol leta prej! Več…

TRAJNOSTNO GOZDARSKO IZRABLJANJE DIVJADI IN VELIKIH ZVERI? ALI VAROVANJE Z VZDRŽNOSTNO PARADIGMO?

Ker predstavniki kompetentnih nevladnih organizacij s področja varovanja narave in okolja govorijo jezik vzdržnostnega upravljanja z velikimi zvermi, ki je tudi sestavni, integralni, samoumevni ter nerazdružni del in jezik evropske habitatne direktive; predstavniki interesnih skupin in strokovnjaki s prof. dr. Klemnom Jerino na čelu, ki so preglasili vse druge, pa govorijo kvečjemu gozdarski jezik trajnostne rabe naravnih virov in trajnostnega upravljanja z velikimi zvermi, je vzajemno reševanje in iskanje ustreznih, za vse sprejemljivih rešitev praktično nemogoče, ker ni »skupnega jezika« in ga na ta način tudi ne more biti! Več…

NUJNI ZMERNEJŠI POGLEDI. NA DVAJSET TISOČ ODTENKOV SLOVENSKE LOVSKO ZELENE. IN IZZA PUŠKINE CEVI NA DRUGO STRAN.

Lovci so res tisti, ki streljajo. In tudi tisti, ki streljanje najbolj goreče zagovarjajo, si zanj prizadevajo in ga tudi z vsemi sredstvi opravičujejo. A spet ne zmeraj. In ne vsi. Pa tudi ne vsakega streljanja. In tudi ne vsakega odstrela. Nasprotno! V slovenski lovski organizaciji, ki ima več kot 20 tisoč članov, dejansko obstaja velika mnenjska »biodiverziteta« in pluralnost ter tudi veliko razdvojenosti, ki se sicer navzven morda res ne vidi zelo jasno in eksplicitno, a to nikakor ne pomeni, da je ni! Več…

NARAVE NE BO REŠILO SOVRAŠTVO IN ZMERJANJE Z MORILCI, AMPAK LE RESEN PREPLET ZNANJA, MODROSTI, SRCA IN KOMPETENTNO URAVNOTEŽENE POLITIKE

Res so bili lani medvedi in volkovi postreljeni. A zaradi razsodnega, resnega in kompetentnega delovanja nevladnih organizacij, ki sta temu nasprotovali, pri tem pa ubrali ustrezno legitimno pot, je že aprila lani lahko najprej Upravno sodišče povedalo, letos aprila pa še Ustavno, zakaj se to v resnici ne bi smelo zgoditi. Da je do tega kljub temu prišlo, je seveda brez precedensa. Vendar poglavje še ni povsem zaključeno. Dogajanje sicer zbuja veliko nelagodja; a odločitvi obeh sodišč sta zapisani jasno in črno na belem ter sta kot taki vendarle pomembni orodji za nadaljnje zavzemanje in vztrajanje pri legitimnem ravnanju s strogo zavarovanimi ogroženimi prosto živečimi živalskimi vrstami v Evropi. Več…

DVA MILIJONA ODTENKOV ZELENE MED OPORTUNIZMOM, EKSTREMIZMOM, RAZDVOJENOSTJO IN KRESNICAMI

Ker je velika večina konvencionalno uveljavljenih medijev uradno oportunističnih in kvečjemu orodje teh ali onih politično interesnih skupin, ki neumorno producirajo spine o neizogibni nujnosti vsega, kar jim pade na pamet, je v zadnjih letih tudi na Slovenskem prišlo do tega, da se je zajetna glavnina mnenjskih vojn preselila na družbena omrežja, kjer v marsikaterem pogledu dosegajo naravnost epske razsežnosti. V njih ni malo ekstremizma, ki zmeraj znova producira nove ekscese, nove kontra reakcije, nove nestrpnosti, nove agresije in na koncu sovraštvo, ki mu ni kraja. A ta, besedno in vizualno, zmeraj bolj krvoločna vojna z vsemi ekstremnimi stališči in podobami, s katerimi so ob večini aktualnih vprašanj preplavljena družbena omrežja, posledično pa že tudi resnične ulice, ne bo prinesla nikomur tistega, za kar se marsikje tako divje in nekontrolirano troši energija. Uničevanja nikoli ne bo ustavila uničevalnost! Pa tudi agresija in sovraštvo ne! Kot zmeraj znova poudarjamo, cilj ne opravičuje sredstev! In vsako sredstvo tudi ne pripelje k cilju! To velja za vsako delovanje, pot in ulico, pa naj bo ta resnična ali virtualna. Več…

ČE BOSTE V MESEČINI PRIŠLI V LOVIŠČE, KJER SEM LOVSKI ČUVAJ, BOM SEVEDA STOPIL K VAM! IN VEM, DA SE BOVA POGOVARJALA DO JUTRA!

Kdo je lovski čuvaj? Kaj dela? Kje? Kdaj? In kako? Zakaj je njegova zelena senca v slovenskih gozdovih nepogrešljiva? Kaj sme? In kaj ne sme? Kako je z nami? Kdaj lahko stopi do nas? Je nelagodje ob srečanju z njim samoumevno? Kakšen je njegov dan? In noč? S čim vse se na svojih gozdnih poteh srečuje? Kaj je največji čar tega dela? In kaj najbolj delikatno? Kaj lovski čuvaj najbolj »preganja«? In kaj najbolj ščiti? Pa seveda, koliko jih je na Slovenskem? Kdo jih nadzira? Kako? In, zakaj? Ali imajo lovski čuvaji v času koronavirusne krize posebna pooblastila? So tudi oni bdeli nad izvajanjem odloka o prepovedi gibanja med občinami? Kdaj pokličejo na pomoč policijo? In zakaj? Brezpogojno ščitijo svoje lovske kolege? Ali ravno nasprotno? Od kod prihajajo? In kam gredo? Kakšna je v Sloveniji njihova prihodnost? In predvsem, kdo je človek, ki jih v bistvu vodi; vsekakor pa o tem največ ve. Več…

LOV JE STVAR ČASTI IN OSEBNE ODGOVORNOSTI

Slovenska lovska organizacija je pred mnogimi izzivi. Upam si trditi, da smo na rahlem razpotju! Manjkajo nam drzne in vizionarske programske vizije, ki bi upoštevale aktualni čas zelene bratovščine, njeno vpetost v moderne evropske in svetovne lovske in lovsko-ekološke trende in sledile temeljnim izhodiščem, da je lov v prvi vrsti stvar časti in osebne odgovornosti in sestavni del koncepta trajnostne rabe naravnih virov. Preživete vsebine morajo čim prej v koš in na smetišče zgodovine, kamor sodijo, sploh, ko smo priče tendencam, da se »udriha po vsem, kar ima krivi kljun« in ne priznava pravice do obstoja »konkurentom« v naravnem okolju. Več…

NEDOSTOJNO. BOLEČE. POSVEČENO.

Bistvo preiskovalnega novinarstva in publicistike je v ekstremnem srečanju med tistim, ki resnico najbolj išče in tistim, ki resnico najbolj skriva. Največji izziv pri tem je etično, pošteno in rahločutno iskanje. In največja zmaga, ko ob tem ni ranjeno, osramočeno ali oskrunjeno nobeno srce. To je moja vizija. Moja vera. Vsa moja predanost. Moja prostost! In pot, za katero si želim, da bi hodila po njej, ne da bi omagala ali se opotekla z nje. Nikoli ni samoumevna. Nikoli ni ista. In nikoli se ne konča. Ko jo prehodiš in poveš njeno zgodbo, se v resnici šele začne. Tista druga. Ki prav tako je. Živi. Misli. Čuti. Verjame. Govori. Pove. In ima srce. Več…