ČIGAVA JE DIVJAD? DRŽAVNA? JAVNA? ALI NIKOGARŠNJA? IN, ALI BO SLOVENSKO LOVSTVO KONČNO MORALO UGRIZNITI V KISLO JABOLKO LASTNE TRANZICIJE!?

A ob vseh vprašanjih in odgovorih je najbolj bistveno predvsem eno. Naj imamo takšen model lovstva, kot ga trenutno poznamo na Slovenskem; ali model lovne pravice na podlagi lastništva zemlje in gozdov; ali pa kakšno njuno hibridno različico; pri vseh je najbolj pomemben skrben in učinkovit nadzor! Pa transparentnost! In koruptivna nekontaminiranost lovstva ter vsega, povezanega z njim! In, seveda, osebna odgovornost, etika ter kultura duha in srca vsakega lovca posebej! Lovec je v gozdu s puško v rokah največkrat sam! To vedno znova poudarjajo izkušeni lovci. Če je, ali če ni lastnik gozda ali zemlje, ni tako pomembno, kot je v tistem trenutku življenja in smrti pomembno, da ima v sebi kulturo, lovsko etiko, naravovarstveno in človeško senzibilnost, poštenost in širino duha dolgoročno skrbnega gospodarja. Če je tako, potem se ob vzajemnem učinkovitem nadzoru v nobenem primeru nikomur ni treba bati za divjad in velike zveri in naravo! Če tega ni, pa itak prav nič ne pomaga! Lahko je divjad tisočkrat »državna« ali »javna« ali pa »res nullius«, ko legitimno pridrvijo v gozd podivjani krvoločni streljači, ko takšni lovci in njihovi simpatizerji v spregi z brezvestnimi politikanti in nenasitnimi zaslužkarji v zasebnih, državnih ali javnih loviščih dobijo glavno besedo pri upravljanju z divjadjo, je to zmeraj začetek njenega konca! Več…

V SUROVI VLADAVINI SILOVIKOV. V RUSIJI, V UKRAJINI, PA TUDI NA, V PRIMERJAVI S TO VOJNO, »MINORNEM« RAZORJU, V KAMNIŠKIH ALPAH, NA GORIČKEM ALI PRI ONEČAŠČENEM DEKLETU, POVSOD SO NA DELU PODOBNI »SILEDŽIJE«; POVSOD GRE ZA EKSPLIKACIJO ISTEGA BRUTALNEGA BISTVA! ALI, KAKO JE PODGORŠEK LAGAL V PARLAMENTU! IN O OSUPLJIVEM ŠARČEVEM KOKETIRANJU Z JANŠO!

Sklonjenemu, priklonjenemu, lobotomiziranemu, prevaranemu, izigranemu, utišanemu, posiljenemu ali požganemu parlamentu zmeraj sledi tragedija. V Ukrajini in Rusiji velika in krvava in usodna za vso Evropo, za ves svet. Kje drugje pa morda navidezno res manjša, a v dani realnosti, času in prostoru prav tako boleča in nesprejemljiva, saj je v resnici le drugi obraz istega zla! Je ista demonstracija brezobzirne moči in nadvlade ter brezčutnega doseganja ciljev in teptanja vseh vrednot, dogovorov, zakonov, norm in standardov civiliziranega obnašanja in demokratičnega delovanja, kar zmeraj in povsod prinaša opustošenje in trpljenje večini, zato, da si manjšina tistih, ki imajo že vsega preveč, najbolj pa neomejene moči, superiorno podredi in prilasti vse, kar se ji zahoče in kakor ji pade na njeno posiljevalsko pamet! Ne zato, ker bi bilo to v čemer koli prav, ampak enostavno zato, »ker lahko«! To so res »siledžije«, perfidni nasilneži, militantni posiljevalci, ki se v resnici bojijo žensk in jih sovražijo, podpihnjeni in podprti z ideologijo totalitarne ekspanzije, obdani s kimavci, brezhrbteničarji, hlapci, deklami, playboyi in koketami vseh vrst; siloviki; neustavljivi avtokratski duhovi, ki prezirajo vse, ne spoštujejo nikogar in ničesar ter brez zadržkov in brez svetinj sociopatsko korakajo k brutalnemu uresničenju svojih psihopatskih ciljev! Več…

»SVOJEVRSTNO KRITIČNO IN PROVOKATIVNO PISANJE, KI PRI BRALCU SPODBUJA RAZMIŠLJANJE IN POSTAVLJANJE NOVIH VPRAŠANJ«

»Lovec tretjega tisočletja naj bi bil predvsem naravovarstvenik in šele nato regulator v naravi. Lovci smo tisti, ki smo poklicani in se deklariramo kot varuhi narave, vendar se moramo pri tem ozreti okoli sebe in sodelovati tudi z drugimi, ki imajo enake oziroma podobne cilje in poglede, pa čeprav so včasih kritični do nas. Ena takih oseb je tudi gospa Ana Ašič, žurnalistka, raziskovalna novinarka, urednica in lastnica elektronskega medija, ki veliko piše tudi o okolju in naravi; oseba z velikim in širokim srcem, predvsem kadar gre za zaščito ogroženih vrst živali. Je velika zagovornica in varuhinja velikih zveri, predvsem medveda in risa. Skozi njej lastno ter svojevrstno kritično in provokativno pisanje pri bralcu spodbuja razmišljanje in postavljanje novih vprašanj.« Več…

V TAKIH OKOLJIH SE SKORAJ VSI POZNAJO, VSI VSE VEDO, VSI SO ZA RAZVOJ, VSEM JE PRI SRCU NARAVA IN NIHČE NI ZA NIČ ODGOVOREN!

»Razumeti moramo, da imamo reliefno razgibano, gozdnato in vodnato državno ozemlje, a skromne kmetijske površine; in da je potrebno precej regulacij in omejitev, če hočemo zadržati bogastvo in kakovost vodnih virov in produktivnih zemljišč. Upravičeno smo ponosni na izredno bio in geodiverziteto v državi. Razumeti moramo, da je mogoče hitro zapraviti naravne resurse, a drago, težko ali celo nemogoče je včasih napake popravljati. Vedeti bi morali, da s prostorsko potratnimi razvojnimi pristopi ne silimo med najbolj razvite, pač pa smo zapozneli sledilci. Jasno nam mora postati, da so bili mnogi prostorski posegi slabo načrtovani in so prinesli težave. Zato se jih je koristno v prihodnosti izogibati, kolikor pa gre, razmere popravljati.« Več…

KJE JE KONČALA PENISOVA KOŠČIČKA ŽETALANSKEGA MEDVEDA!?!

Zgodi se pogosto čisto blizu nas! A tudi nam! In meni! »Gajstna« novinarka, za kakršno se imam, s pravo dozo lastnega poklicnega egotripa pa tudi, in od tega ne odstopam!, upravičenega ponosa nase in na moje do konca predano angažirano, izvirno in avtentično delo!, kljub temu seveda tudi kdaj kaj spregledam! In se šele čez čas domislim vprašanja, ki je pravzaprav vse od začetka bistvenega pomena ter je morda celo nekakšna ključna koda, ki »odklepa« pomembno pot do razumevanja marsičesa, kar se ob nekem dogodku navidezno tako neverjetno sproži! Več…

DA BI ČLOVEK SREDI NOČI HODIL PO SVOJIH ŠTIRIH OKROG KRMIŠČA, TUDI NI PRIČAKOVATI!

»Zadevo komentirajo novinarji, ki lova ne poznajo; nekateri lovci, ki hočejo problem napihovati tudi iz zavisti; in taki, ki se držijo predpisov in zakonov kot pijanec plota. Življenje pa gre svojo pot,« je prepričan Peter Boškin, gradbeni inženir in lovec iz Lovske družine Jesenice, v svojem odzivu na preiskovalno reportersko zgodbo naše urednice Ane Ašič, ki je sredi maja v Žetalah in na pobočju Maclja na kraju dogodka raziskovala, kaj se je v resnici dogajalo tisto noč, ko je bil tam ustreljen medved. Izkušeni gorenjski lovec ima svoj pogled ob polemikah, ki so temu sledile. Več…

LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM NI SMISELNO UKINITI IN JIH PRENESTI V UPRAVLJANJE LOVSKIH DRUŽIN, MORAJO PA DOBITI NOVO VSEBINO!

Razmišljanja o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom, ki smo jih z namenom, da v strokovni, kritični, zainteresirani in tudi laični javnosti spodbudimo razpravo o tem, kako naj bi ta posebna slovenska lovišča oziroma območja kar najbolje služila (ob)varovanju narave in na ta način tudi v družbi promovirala najvišje vrednote njenega ohranjanja, v kompetentni, odločevalski, poznavalski in kritični javnosti naše spletne strani sprožajo vse več odzivov. Prof. dr. Marijan Kotar, nekdanji dekan Biotehniške fakultete v Ljubljani, gozdar in lovec iz Lovske družine Grosuplje meni, da »bi bilo nesmiselno ukiniti lovišča s posebnim namenom in jih prenesti v upravljanje lovskih družin. Ta lovišča moramo zadržati, vendar pa jim je potrebno postaviti jasne cilje njihovega obstoja.« Več…

ČERNAČEV PREDLOG V CELOTI PODPIRAM!

Razmišljanja o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom, ki smo jih z namenom, da v strokovni, kritični, zainteresirani in tudi laični bralski javnosti spodbudimo razpravo o tem, kako naj bi ta posebna slovenska lovišča oziroma območja kar najbolje služila (ob)varovanju narave in na ta način tudi v družbi promovirala najvišje vrednote njenega ohranjanja, so tudi v kompetentni, odločevalski, poznavalski in kritični javnosti naše spletne strani sprožila že kar nekaj odzivov. Javno se je odzval tudi dr. Marjan Toš, profesor, lovec in lovski mojster z Lenarta v Slovenskih Goricah, ki meni, da bi bilo treba predlog mag. Janeza Černača »čimprej v ustreznih oz. pristojnih organih verificirati in posredovati v zakonsko proceduro«. Več…

LOVIŠČA S POSEBNIM NAMENOM JE TREBA PREIMENOVATI V NARAVOVARSTVENA OBMOČJA KOČEVSKO – KOLPA, SNEŽNIK, POHORJE, KARAVANKE, MURA!

Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. K razmišljanju o tem smo povabili tudi mag. Janeza Černača, univ. dipl. inž. gozdarstva, nekdanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Kočevje, na območju katerega so tri kočevska lovišča s posebnim namenom: Medved, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora. Janez Černač je nekdanji lovec, izvedenec Mednarodnega sveta za lovstvo in divjad in nekdanji urednik založništva in revije Lovec pri Lovski zvezi Slovenije. Je avtor in utemeljitelj Etičnega kodeksa slovenskih lovcev, veliki poznavalec ter neumoren ustvarjalec in borec za naravo, Kočevsko ter za lepši, pravičnejši in bolj zdrav svet. Več…

MARSIKATERA LOVSKA DRUŽINA, KI JI JE BILO ODVZETO ZEMLJIŠČE ZARADI LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM, DOSEGA CILJE TRAJNOSTNEGA UPRAVLJANJA BOLJ UČINKOVITO KOT TA LOVIŠČA!

Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Poleg poklicnih lovcev iz Zavoda za gozdove smo o tem povprašali tudi »nepoklicne« lovce iz Lovske zveze Slovenije: mag. Aleša Klemenca, predsednika Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin in podpredsednika Lovske zveze Slovenije; Branka Zlobka, predsednika Zveze lovskih družin Kočevje in predsednika Nadzornega odbora LZS; mag. Emilijana Trafelo, častnega predsednika Zveze lovskih družin Ptuj Ormož in nekdanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Maribor, na območju katerega je tudi LPN Pohorje; in mag. Lada Bradača, predsednika Lovske zveze Slovenije, ki je v imenu vseh kratko in jedrnato izrazil stališče slovenskih lovcev. Več…