Kdo je lovski čuvaj? Kaj dela? Kje? Kdaj? In kako? Zakaj je njegova zelena senca v slovenskih gozdovih nepogrešljiva? Kaj sme? In kaj ne sme? Kako je z nami? Kdaj lahko stopi do nas? Je nelagodje ob srečanju z njim samoumevno? Kakšen je njegov dan? In noč? S čim vse se na svojih gozdnih poteh srečuje? Kaj je največji čar tega dela? In kaj najbolj delikatno? Kaj lovski čuvaj najbolj »preganja«? In kaj najbolj ščiti? Pa seveda, koliko jih je na Slovenskem? Kdo jih nadzira? Kako? In, zakaj? Ali imajo lovski čuvaji v času koronavirusne krize posebna pooblastila? So tudi oni bdeli nad izvajanjem odloka o prepovedi gibanja med občinami? Kdaj pokličejo na pomoč policijo? In zakaj? Brezpogojno ščitijo svoje lovske kolege? Ali ravno nasprotno? Od kod prihajajo? In kam gredo? Kakšna je v Sloveniji njihova prihodnost? In predvsem, kdo je človek, ki jih v bistvu vodi; vsekakor pa o tem največ ve. Več…
SPORNO Z VIDIKA BIOLOŠKE, NARAVOVARSTVENE IN IHTIOLOŠKE STROKE TER NESKLADNO S SLOVENSKO PODROČNO ZAKONODAJO IN EVROPSKIM PRAVNIM REDOM
Več kot 900 posameznikov, biologov, ekologov, gozdarjev, geografov, krajinskih arhitektov in vseh drugih okoljsko osveščenih državljanov ter 65 nevladnih organizacij, med njimi vsaj 40 s področja ribištva, ihtiologije in varstva voda, je podpisalo Poziv Vladi RS ob spornem interventnem posegu v slovensko gradbeno zakonodajo. »Popolnoma neprimerno je urejanje tako pomembnih področij in vsebin, ki posegajo na varstvo okolja, varstvo narave, varstvo voda, v ločenih zakonih, saj takšen način predstavlja dodatno tveganje, da postopki ne bodo pregledni in da vsi zainteresirani deležniki v postopkih ne bodo mogli sodelovati. Za kakršnokoli možnost poseganja v okolje in javno dobro je nujno potreben širši konsenz strokovnjakov različnih strok in zainteresirane javnosti. Pri navedenem ne gre zgolj za poseganje v pristojnost posameznih strokovnih služb, temveč tudi za neposredno poseganje v pravice državljanov. Nenazadnje Aarhuška konvencija določa dostop do informacij, udeležbo javnosti pri odločanju in dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah.« Več…
NEKAJ VPRAŠANJ IN RAZGLEDOV Z VISOKE PREŽE
»Na čigavo pobudo je Ustavno sodišče razveljavilo interventni zakon o odstrelu medvedov in volkov? Je bilo to vodstvo Lovske zveze Slovenije? Je bila ta odločitev na podlagi utemeljitve Strokovno znanstvenega sveta pri Lovski zvezi Slovenije? Je bila ta odločitev Ustavnega sodišča na podlagi predloga Odbora etičnega kodeksa slovenskih lovcev? Je bila pobuda sprejeta na podlagi strokovnega mnenja katerega od pravnikov, ki so lovci in člani lovske organizacije? Ob pobudah civilne družbe, ki je opozarjala na neprimernost interventnega zakona o odstrelitvi medvedov in volkov, ob različnih gibanjih in posameznikih, ki zagovarjajo varstvo narave in okolja, se Lovska zveza Slovenije, ki je najštevilčnejša nevladna organizacija in s statusom naravovarstvene organizacije, ni v tem smislu niti oglasila, pač pa je ubogljivo dopuščala streljanje strogo zavarovane vrste velikih zveri.« Več…
GANLJIVA PREPLAŠENOST EVROPSKIH IN SLOVENSKIH LOVCEV
Bolj kot vsebina in globina sporočil, je zanimiv klic, apel, vidno nevidna dimenzija in čustva, ki pri tem nekako prikrito odkrito vrejo na dan. Teh seveda pri lovu in lovcih ni malo! In če večina lovu predanih gospodov spretno in zadržano ter, skorajda bi lahko rekli, naravnost »vzdržnostno« upravlja s pozitivnimi občutji, naklonjenostjo, veseljem in zadovoljstvom ter jih vešče varuje pred svetom, četudi je jasno, da jih v resnici ne more biti malo, ko vendar počnejo, kar jih srčno veseli; pa je na drugi strani kaj hitro mogoče razbrati celo plejado občutij bolj zamolklega čustvenega spektra, ki ga mnogi seveda prav tako na individualni in kolektivni ravni poskušajo morda malce skriti, a so vibracije strasti, ki je v bistvu alfa in omega slehernega lovčevega srca, premočne, da bi ostale nevidne. Več…
ZAKONODAJALEC JE S TEM, KO JE NEZAKONITI ODLOK PRENESEL V ZAKON, ONEMOGOČIL IZVRŠILNO OBLAST IN PROTIUSTAVNO POVZROČIL NEPRISTOJNOST UPRAVNEGA SODIŠČA TER GA TAKO »POVOZIL«
»Odločitev Ustavnega sodišča, da razveljavi interventni zakon o odstrelu rjavih medvedov in volkov, s katero soglašam, bo gotovo povzročila slabo voljo pri tistih, ki so v času številnih napadov na drobnico in druge domače živali zahtevali in pozdravili ukrepanje države. Številna medijska poročanja o razburjanjih in protestih niso pozabljena. Znam si predstavljati, s čim so bili kmetje soočeni. Eden od razlogov za to ločeno mnenje je tudi v tem, da pojasnim svoje razmišljanje, ki pa nikakor ne zanemarja in ne spregleda številnih argumentov za in proti dejanjem oblasti, a so ta ostala v ozadju, kajti v ospredju so drugačna vprašanja. To tudi ne pomeni, da se je Ustavno sodišče želelo tovrstni vsebinski presoji izogniti in da do mene ne bi segel trk ekocentrizma in antropocentrizma pri kateremkoli oblastnem ukrepu varovanja okolja in ohranjanja narave. Spregledana ne ostajajo niti stališča okoljevarstvenikov.« Več…
KAKŠNO KOŠUTO MANJ BO TREBA NAČRTOVATI PRI LETOŠNJEM ODSTRELU, DA BODO IMELE ZVERI DOVOLJ HRANE IN JE NE BODO ISKALE PO PAŠNIKIH!
Odločitev Ustavnega sodišča, ki je 9. aprila 2020 zaradi ustavne neskladnosti in posega v načelo delitve oblasti, razveljavilo lanski kontroverzni interventni zakon za odstrel medvedov in volkov, seveda samodejno črta letošnjo ponovitev zgodbe z interventnim zakonom, na čemer je sicer interesno politična skupina, ki ji pripada pobudnik akcije državni svetnik Branko Tomažič, ob nedavni podpori nove ministrske garniture na ministrstvu za okolje in prostor, že vse od začetka letošnjega februarja zelo resno in zagnano delala. Ob tej novo nastali situaciji predsednik Lovske zveze Slovenije, mag. Lado Bradač, v imenu Lovske zveze in za javnost na kratko izpostavlja in poudarja nekaj pričakovanj, med njimi, da bo država znižala načrtovani odstrel jelenjadi, predvsem košut; in da se bo uveljavil kodeks strokovnega upravljanja prostoživečih živali v Sloveniji. Več…
INTERVENTNI ZAKON ZA ODSTREL MEDVEDOV IN VOLKOV JE RAZVELJAVLJEN ZARADI NESKLADJA Z NAČELOM DELITVE OBLASTI!
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Ljubljana in Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, na seji 9. aprila 2020 odločilo, da se Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus Arctos) in volka (Canis Lupus) iz narave razveljavi! Da spomnimo, 20. junija lani je po intenzivni in bliskoviti interesno politično medijski kampanji in na vladno pobudo Državni zbor sprejel sporni interventni zakon; in lovci so, kljub vsem opozorilom kritične in tudi strokovne javnosti, očitni kršitvi evropske habitatne direktive, kar je pred tem aprila 2019 s sodbo o spornem odloku opozorilo že Upravno sodišče RS ter kljub lastnemu etičnemu kodeksu, čez poletje in jeseni pohiteli s streljanjem medvedov in volkov. Spornemu zakonu so domala v celoti zadostili. Zdaj je zakon v celoti razveljavljen že zaradi neskladja z načelom delitve oblasti! Več…
DO LETA 2019 JE BILA LOVSKA ZVEZA SLOVENIJE IZRAZITA ZAGOVORNICA PREVIDNEGA NAČRTOVANEGA ODVZEMA VELIKIH ZVERI
Biologu in lovcu prof. dr. Ivanu Kosu, predstojniku katedre za ekologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, podpredsedniku Strokovno znanstvenega sveta in članu Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije ter članu strokovne delovne skupine za pripravo strategije upravljanja z velikimi zvermi pri Ministrstvu za okolje in prostor, smo ob kontroverzni pobudi državnega svetnika Branka Tomažiča za »nov« interventni zakon, s katerim naj bi bilo iz narave »odvzetih« 240 medvedov in 30 volkov, zastavili dve vprašanji. Prvič, kakšno je njegovo stališče do interventnega zakona. In drugič, kaj bi kot član Strokovno znanstvenega sveta LZS svetoval vodstvu LZS, kakšno stališče naj zavzame, ko bo prišlo do razprave na pristojnih odborih: naj podpre kvotni odstrel 30 volkov in tako visokega števila medvedov? Več…
NAŠA PUBLICISTIČNA POT V EMAVS. IN NAZAJ, V JERUZALEM!
Dragi bralci in bralke, kdo od nas se še ni žalosten, poln bridkosti in grenkobe podal kdaj na kakšno pot? Tudi na novo. Le v sosednjo vas. Mesto. Ali daleč, daleč proč, onkraj obzorja. In od vsega, kar je bilo. Sam. Ali v dvoje. Zmeraj pa, morda res z nevidnim in neslišnim, a vendar vse prežemajočim koprnenjem po tem, da bi tam vendarle našel odrešitev. Zatočišče za razboleno dušo. In ranjeno srce. Nekoga, ki bi s spokojno, mirno in ljubečo roko blagoslavljal in lomil z nami kruh vsakdanjega življenja in resnice. Več…
»ŽENA, KAJ JOKAŠ? KOGA IŠČEŠ?«
Dragi bralci in bralke, ko je po trpljenju velikega petka za mnoge umrlo še poslednje upanje in je bila sobota tiha in negibna od otopele bolečine, je v nedeljo zgodaj zjutraj, še preden je sonce poblisnilo s prvim jutranjim žarkom čez griče okoli Jeruzalema, Marija Magdalena želela še poslednjič narediti nekaj za tistega, ki je edini ni sodil, ko so jo vsi drugi obsodili na kamenjanje in tako na gotovo smrt. Ko pa je prišla do njegovega groba, je bil prazen. »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« je zaslišala glas za seboj. »Učitelj,« ga je radostno prepoznala! Stal je pred njo! In živel! To je velika noč! To je ta trenutek! Radost, ker je, ker živi in bo živelo večno, to življenje! In ljubezen ter resnica z njo! Da tega v nobenem trenutku ne pozabimo! In da se k njima zmeraj znova zatekamo! To vam iz srca želimo v tej posebni veliki noči Anno Domini 2020. Več…