Torej, če ljudi testiraš in veš, kdo je pozitiven in kdo negativen, to ne omejuje epidemijo!? Če ne testiraš in si samo umišljaš, da so vsi preboleli in cepljeni negativni, to pa jo omejuje!? Očitno je res, najbolje, da nič več ne testiramo! Da ne bi še kaj izvedeli! Vem, da zveni izrabljeno, ampak, kaj naj drugega reče človek ob tem, kot da se vpraša, prvič, ali sploh prav vidi, kar bere; in drugič, kdo je tukaj zdaj nor!?! Testiranje ni več ta pravo! In, ravno kategorija prebivalcev, med katerimi je največ pozitivnih in okuženih, je od jutri v celoti med izjemami!?! Več…
MURA, DRAVA IN DONAVA OD DANES »EVROPSKA AMAZONKA«
Danes, 15. septembra 2021, bo UNESCO na srečanju v nigerijski Abuji razglasil prvi 5-državni biosferni rezervat na svetu, ki se razteza preko Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije. Območje, veliko 930.000 hektarjev in 700 kilometrov rečnega toka Mure, Drave in Donave, bo tako postalo največje zaščiteno rečno območje v Evropi. Aktivnosti pri vzpostavitvi 5-državnega UNESCO-vega biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava so se uradno pričele leta 2011, ko so okoljski ministri vseh petih držav podpisali deklaracijo o vzpostavitvi čezmejnega biosfernega rezervata. Hrvaška in Madžarska sta leta 2012 zaščitili svojo rečno pokrajino, sledile so Srbija (2017), Slovenija (2018) in Avstrija (2019). Skupna nominacija, ki je bila uradno poslana aprila 2020, je štiri dele sestavljanke povezala v eno samo zaščiteno območje. Strogo zaščiteno jedro in varovalni pas, ki ga sestavlja 13 večjih posameznih zaščitenih območij znaša 280.000 hektarjev. Obkroža ga 650.000 hektarjev prehodne cone. Več…
MADŽARI VELIKOPOTEZNO, ENOTNO IN NAVDUŠENO ZA »ENO Z NARAVO«. SLOVENCI PA SPET »NAVADNO«, STARIKAVO, BREZ PRAVEGA VESELJA DO ŽIVLJENJA IN MALCE VSI PROTI VSEM?!?
Konec septembra in prvo polovico oktobra bodo Budimpešta in številna druga madžarska mesta in županije tri tedne prizorišče svetovnega Expa »Eno z naravo«, »One With Nature«, madžarsko »Egy A Természettel«, ki naj bi bil po nekaterih pričakovanjih letos največji svetovni dogodek lovske, ribiške in naravovarstvene industrije. Vsekakor so Madžari »Eno z naravo« zastavili kompleksno, široko, velikopotezno in, kot je videti iz trenutno dosegljivih programov in zasnov, z jasno intencijo, ciljem in vizijo, da Budimpešto in Madžarsko za tri tedne spremenijo v svetovno prestolnico lovskega in naravovarstvenega sveta. Na Slovenskem pa, sicer res sredi negotovega koronavirusnega časa in okoliščin, kakšnega posebnega navdušenja, vznesenosti in veselja ob tej priložnosti za predstavitev na tem letošnjem velikem svetovnem dogodku v bistvu nismo zaznali. Več…
»MOST JE PRELEP V TEM ZALIVU, KJER VLADA POPOLN MIR.«
»Draga Ana, hvala. Most je prelep v tem zalivu, kjer vlada popoln mir. Most ni bahat in je podrejen prostoru.« Tako se je 29. julija ob spojitvi Pelješkega mostu inženir Marjan Pipenbaher na moj pozdrav in čestitko odzval in javil s kratkim sms sporočilom iz Malostonskega zaliva. »Enkrat po 5. avgustu ga bom, upam, videla,« sem odgovorila in pomislila, kako me res zanima, kaj se je v resnici z njim zgodilo v tistem občutljivem morskem prostoru. Se mu je most res podredil? Se je skoraj dva in pol kilometra dolga mega konstrukcija v resnici zlila z okoljem? Kaj čaka tiste, ki tu živijo, delajo in so se vsak dan znova, tudi večkrat dnevno primorani voziti sem in tja? In vse druge popotnike? Kaj se bo zmeraj znova vtiskalo in pisalo v naš spomin, v naša doživetja in v življenje samo? Kaj nas bo v resnici spremljalo na naših poteh? Na počitnice? In s počitnic? Kakšna slika? Temna? Ali svetla? Brutalna? Ali poetična? Dobrih deset dni kasneje, malo pred peto uro zjutraj 9. avgusta, sem ga v porajanju jutranje zarje, še vsega ovitega v mehko modrino zgodnjega dne, nenadoma zagledala pred seboj. »A vidiš to!?!« V sinovem nenadnem zaviranju na magistrali in besedah, ki so prehitele moje, je bilo vprašanje. A tudi vsi odgovori. Meni. In vsem. Več…
»URESNIČUJE SE CILJ, KI REŠUJE TISTO, KAR JE PROBLEM ŽE 300 LET!«
Čeprav današnja poletna noč, iz 28. na 29. julij 2021, še ni prinesla dokončnega finala pri gradnji Pelješkega mostu, enega največjih infrastrukturnih objektov v zgodovini Hrvaške in v tem delu Evrope, je bilo vendarle mogoče razbrati precej vznesenosti v zadovoljnem nasmehu inženirja Marjana Pipenbaherja in seveda vseh, ki so s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, hrvaškim političnim vrhom, predstavniki hrvaške infrastrukture, projektive ter domačih in tujih izvajalcev na čelu s kitajskim China Road and Bridge Corporation, prisostvovali simbolno močnemu trenutku, ko je bil z vgradnjo 165. sekvence jeklene konstrukcije Pelješki most tri mesece pred pogodbenim rokom dokončno spojen; z njim pa končno povezano in spojeno tudi celotno ozemlje Hrvaške. Več…
»SVOJEVRSTNO KRITIČNO IN PROVOKATIVNO PISANJE, KI PRI BRALCU SPODBUJA RAZMIŠLJANJE IN POSTAVLJANJE NOVIH VPRAŠANJ«
»Lovec tretjega tisočletja naj bi bil predvsem naravovarstvenik in šele nato regulator v naravi. Lovci smo tisti, ki smo poklicani in se deklariramo kot varuhi narave, vendar se moramo pri tem ozreti okoli sebe in sodelovati tudi z drugimi, ki imajo enake oziroma podobne cilje in poglede, pa čeprav so včasih kritični do nas. Ena takih oseb je tudi gospa Ana Ašič, žurnalistka, raziskovalna novinarka, urednica in lastnica elektronskega medija, ki veliko piše tudi o okolju in naravi; oseba z velikim in širokim srcem, predvsem kadar gre za zaščito ogroženih vrst živali. Je velika zagovornica in varuhinja velikih zveri, predvsem medveda in risa. Skozi njej lastno ter svojevrstno kritično in provokativno pisanje pri bralcu spodbuja razmišljanje in postavljanje novih vprašanj.« Več…
V TAKIH OKOLJIH SE SKORAJ VSI POZNAJO, VSI VSE VEDO, VSI SO ZA RAZVOJ, VSEM JE PRI SRCU NARAVA IN NIHČE NI ZA NIČ ODGOVOREN!
»Razumeti moramo, da imamo reliefno razgibano, gozdnato in vodnato državno ozemlje, a skromne kmetijske površine; in da je potrebno precej regulacij in omejitev, če hočemo zadržati bogastvo in kakovost vodnih virov in produktivnih zemljišč. Upravičeno smo ponosni na izredno bio in geodiverziteto v državi. Razumeti moramo, da je mogoče hitro zapraviti naravne resurse, a drago, težko ali celo nemogoče je včasih napake popravljati. Vedeti bi morali, da s prostorsko potratnimi razvojnimi pristopi ne silimo med najbolj razvite, pač pa smo zapozneli sledilci. Jasno nam mora postati, da so bili mnogi prostorski posegi slabo načrtovani in so prinesli težave. Zato se jih je koristno v prihodnosti izogibati, kolikor pa gre, razmere popravljati.« Več…
POTREBNO BI BILO UPOŠTEVATI NAČELO PREVIDNOSTI! NOVELA ZAKONA O VODAH DOPUŠČA DODATNE ANTROPOGENE PRITISKE NA OBČUTLJIV VODNI IN OBVODNI PROSTOR!
»Zaradi velike družbene relevantnosti smo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani oblikovali strokovno mnenje o Zakonu o spremembi Zakona o vodi. Ne gre za aktivno udeležbo v kampanji pred nedeljskim referendumom ali družbeni aktivizem, ampak za strokovno mnenje, ki ga želimo deliti s širšo geografsko strokovno publiko,« je v sporočilu naslovljenem na Geolisto, elektronsko distribucijsko listo Zveze geografov Slovenije, zapisal dr. Simon Kušar, predstojnik Oddelka za geografijo na FF. Mnenje Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 30. marca 2021, v nadaljevanju objavljamo v celoti. Več…
»VČASIH JE PRAV, DA STEMNI SE NEBO, DA SE NAVADIMO SONCE LJUBITI«
Ko se v teh junijskih dneh eni spominjamo ter s takšnimi in drugačnimi mislimi vračamo v čas pred 30 leti; drugi pa se morda z njim in z vsem, kar je bilo takrat, šele seznanjajo, vam mi vsi z naše publicistične spletne strani želimo vse dobro, najboljše, še naprej srečno in mirno v naši skupni domovini, ki je kljub vsemu, kar je morda danes drugače, kot smo si takrat predstavljali, da bo, vendarle še zmeraj tudi naša “dežela na sončni strani Alp”! Več…
TRICIKEL ALI AMG?
Ni mogoče današnjega sveta in današnjih političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih fenomenov analizirati in interpretirati z orodji, pojmi in simboli industrijske revolucije. Ko je stuttgartski avtomobilski velikan pred nekaj leti poslal na prvo daljšo samostojno pot svoje najbolj avtonomno vozilo, je slednje res prepeljalo istih 106 kilometrov od Mannheima do Pforzheima, kot jih je z njegovim predhodnikom 130 let prej prepeljala gospa Bertha Benz! A z besednjakom prvega vozila, ki je bilo v bistvu malo večji tricikel, ni mogoče opisati, analizirati, pojasniti in predstaviti tega, kar je mercedes danes! Seveda je tudi tisto prvo tehniški fenomen in velika zanimivost! Pa vendar, bi današnji dvajset, tridesetletnik sploh pomislil, da bi se vozil s čim takšnim!? Več…