»HRUP VETRNIH ELEKTRARN JE ZDRAVJU ŠKODLJIV, ZARADI PULZNE VIBRACIJE, KI NAS NEVIDNO, A V RESNICI SILOVITO ZADENE!«

Kljub vsem pomislekom, spoznanjem in dognanjem znanosti, zlasti fizike, akustike, nizkofrekvenčnih zvočnih raziskav, medicinskih in zdravstvenih ved ter kljub vsem drugim kontroverznim družbenim, finančnim in nesprejemljivim bivanjskim in okoljskim vidikom, referendumskemu izidu in volji lokalnih prebivalcev, je slovenska vlada v četrtek, 5. januarja 2023, sprejela še en državni prostorski načrt (DPN) za vetrne elektrarne v občini Divača. Projektu 11 vetrnic s teoretično močjo vsake do 6 MW, večino časa pa blizu 0 MW, pravijo polje vetrnih elektrarn (PVE) Dolenja vas, pred nosom istoimenskega naselja. Bolj kot polje tej postavitvi pritiče ime gozd vetrnih elektrarn, saj je njihova glavna karakteristika višina, preko 200 m, še enkrat višje od obstoječe. Prebivalci so upravičeno ogorčeni. Na referendumu so sprejeli sklep, da ne dovolijo več vetrnih elektrarn, na osnovi izkušenj z obstoječo, ki jim uničuje zdravje; in občina Divača je rezultat potrdila. Vlada pa prebivalce povsem ignorira, kot da bi vetrnice stale v puščavi brez prebivalcev. Ne gre za pojav ”ne na mojem dvorišču”, ampak za realno uničevanje bivalnih razmer in zdravja, ne le tu, ampak po vsej Sloveniji. Katere so tiste razgrete glave, ki so pripravljene za dobiček hlapčevsko uničevati edinstveno krajino in škodovati lastnim državljanom? Več…

KO »LOVSKO« SONCE VZHAJA IN ZAHAJA V ŠTANJELU NA KRASU. ZAKAJ ŽENSKE MISLIJO, DA MORAJO BITI LOVKE? IN, ZAKAJ ENE TO TUDI ZARES SO?

»Ko »lovsko« sonce vzhaja in zahaja v Štanjelu na Krasu«, smo naslovili pisanje, s katerim začenjamo »temo leta 2023«. Kot nalašč in res prava iztočnica za razmišljanja o »ženskah in lovu« se namreč zdi Mednarodni damski lov, ki so ga prvi adventni vikend, od 25. do 27. novembra 2022, v Štanjelu in okolici ob pomoči in podpori Lovske družine Štanjel organizirale prizadevne članice Društva slovenskih lovk. Ta ni bil zožen le na »čisto« lovsko dogajanje in ne le na skupinski lov, pri katerem je sodelovalo skupaj 51 udeležencev, od tega 22 lovk iz Avstrije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije, ampak je ponudil tudi vse, kar magični Štanjel s svojo odkrito markantno pojavnostjo in podobo, z vso svojo presunljivo svetlobo in lučjo, a tudi z vijolično zastrtimi skrivnostmi kamnitih kleti in z vzdržljivo, trpežno, a toplo, žametno globino kraškega srca lahko najboljšega da! Zato je bil to nedvomno najbolj zanimiv, srčen, presenetljiv, pa tudi ravno prav emocionalno živahen, z odprto razmišljajočimi lovkami pa tudi komunikativno in intelektualno izzivalno obarvan dogodek, ki mu lani ni bilo podobnega in še manj enakega v lovstvu na Slovenskem! Več…

BLONDINKE IN »ELEKTRIČARJI« IZ DOLINE LUTK IN KLONOV

Ko se s svojim malce ciničnim nasmehom oglasi še ministrica za javno upravo in meče iz sebe zajedljive izjave, ob katerih »pade mrak na oči« še komu drugemu ne le zdravnikom, postaja vse bolj jasno neko nenavadno premo sorazmerje: bolj ko so zadnje čase v tej državi glasne svetlolaske, bolj mrakobno postaja vse okoli nas. Pa nimam nobenih predsodkov! In nikakor ne pristajam na vice o blondinkah! Res sem sicer vedno in od nekdaj naravna temnolaska, a je med mojimi čudovitimi prijateljicami in znankami kar nekaj svetlolask, tako da bi mi kdo res težko pripisal kakšne tovrstno šovinistične intencije. A dejstva so takšna, kot so! To je pač očitno ta blond temperament, zaradi katerega je že Marilyn Monroe rekla, da si gospodje za ljubice raje izbirajo plavolaske. Slovenija se pa tudi že pol leta vsa trese od njih. In, jasno, od elektrike! Več…

PROTI IZROČITVI OKOLJA ENERGETIKI!

»Nasprotujemo prenosu upravnih postopkov na področju okolja v isti resor z energetiko, saj gre za nezdružljiv konflikt interesov, katerega rezultat bo popolna podreditev okolja in narave investitorskim interesom energetike. To je za leto 2022 za vlado razvite države, ki se zaveda podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti, nesprejemljivo. Zato na referendumu novele zakona o vladi ZVRS-J ne podpiramo! … Pozivamo, da ponovno povzdignemo glas, kot smo ga pri lanskem referendumu za vodo, in glasujemo PROTI spremembi Zakona o vladi in s tem preprečimo monopol energetike nad okoljem,« urgentno opozarja slovensko javnost Društvo za preučevanje rib Slovenije s pozivom, ki so ga podpisali ugledni raziskovalci, znanstveniki in posamezniki s področja narave, okolja, biodiverzitete in naravovarstva ter kompetentna naravovarstvena in okoljska združenja, med njimi tudi PIC, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, pred aktualnim nedeljskim referendumskim trojčkom. Njihov argumentirani poziv v neokrnjeni obliki in v celoti objavljamo v nadaljevanju. Več…

DRŽAVLJANI IN RESNO NOVINARSTVO MED SVETLOBO IN TEMO AKTUALNE SLOVENSKE ENOUMNO »SVOBODNO MISLEČE« REKONKVISTE

Ko v teh dneh, pravzaprav tednih, mesecih, počasi že v letih, postajajo najbolj resna in kompleksna vprašanja slovenskih medijev, novinarstva, njegove integritete, profesionalnosti in etike vse bolj osrednji predmet že do konca zbanaliziranih, demagoško ideoloških, populističnih in politikantskih kvazi intelektualnih debat, izza katerih je vse bolj očitno čutiti resno totalitarno vibro ohranjanja status quoja iz nekdanjih desetletij »novejše zgodovine« ter medijsko, politično in »svobodno mislečo« rekonkvisto za restavracijo enoumnih »zlatih časov«, opažamo, da se tudi na naš spletni portal in na našo uredniško politiko zgrinja vse več pošte in provokativnih vprašanj, zakaj se ne oglasimo in jasno ne postavimo za »edino pravo« stvar in na »edino pravo« stran, ko gre za aktualna medijska in vsa druga s tem povezana vprašanja. Več…

OB LETOŠNJEM PRAZNIKU SVETEGA HUBERTA ŠE EN EVROPSKI LOVSKI »STREL V OBE KOLENI« S SRAMOTNO KAMPANJO ZA STRELJANJE ZAVAROVANIH VELIKIH ZVERI IN PTIC SELIVK, KI SE JO GRE EVROPSKA LOVSKA »VRHUŠKA«

»A naj ob letošnjem prazniku svetega Huberta in v trenutni evropski in slovenski lovski aktualnosti dobivamo na mnoga »lovska« vprašanja še tako »črne« odgovore, pa, kot že rečeno, prav agresivna lovska kampanja in peticija »SignForHunting« z jasno izkazanim neodzivanjem in nesodelovanjem velike večine evropskih in lokalnih lovcev pri tej sramotni gonji prinaša precejšnjo mero optimizma in iskrene vere v večino evropskih lovcev, ki očitno ostajajo zavezani naravi, njenemu varovanju in ohranjanju ter tradiciji in plemenitim vrednotam evropskega lovstva, ki so edini res trden in trajen temelj, na katerem lahko evropski lovci tako med laično kot politično javnostjo gradijo svoj ugled in posledično takšno javno diskusijo, kakršni bo javnost ne le prisluhnila, ampak ji tudi verjela.« Več…

PREPROSTO. ROZALIJA AŠIČ.

V neumornem delu in predanem razdajanju domačim in vsem je najbolj ljubila svoje otroke. Sina. In hčerko. Vnuke. Družino. Svojo. In družini svojih otrok. Resnico. Rojstno in domačo vas. Jablane. Vinograd. Gozd. Polje. In travnike. Vrtnice. Nageljne. Vse rože. Naravo. Zemljo. In dom. Imela je zmeraj čuteče srce in sočutje za vse uboge in trpeče; za vse nemočne in nebogljene; za ljudi in za živali. V vsem in za vse je bila preprosto vse. Preprosto. Mama. Preprosto. Velika. Preprosto. Navdihujoča. Preprosto. Rozika. Rozalija Ašič. Več…

»NA SREČO SMO ZDAJ MI TISTI, KI LAHKO POMAGAMO.« TONE. OSKAR IN TATJANA. VEČNO ŽIVLJENJE. KRAŠKI OVČAR V NAROČJU. IN, ALI OBSTAJAJO MAJHNA IN VELIKA DOBRA DELA?

Ko v teh dneh okoli praznika svetega Frančiška Asiškega, velikega dobrotnika in dobrodelnika, ustanovitelja frančiškanov ter zaščitnika živali in narave pa ubogih in trpečih, ter na pragu zadnje tretjine leta, ki je povsod po svetu poudarjeno posvečena dobrodelnosti, kar zlasti na Zahodni polobli tradicionalno doseže vrh v decembrskem adventnem in božičnem času; ko se torej ta trenutek zaziramo v vse izzive, ki jih je dobremu v nas v preteklih mesecih tega leta že zastavilo življenje z vsemi letošnjimi naravnimi in družbenimi nesrečami in vojno, se zdi, da se ob vseh manifestacijah dobrega in zla, kot stanovitna stalnica zmeraj znova postavlja predvsem eno vprašanje. Je sploh prav, da govorimo o majhnih in velikih dobrih delih? O majhni in veliki dobroti? O majhnih in velikih dobrodelnih prireditvah? In, kaj je sploh v kontekstu dobrega v resnici majhno? In, kaj veliko? Več…

1 10 11 12 13 14 35