Če želi kdo danes na Slovenskem graditi brez gradbenega dovoljenja in postaviti »nadomestek«, in to kakršnegakoli! – kot to v resnici kaže precizen anatomski pogled v šokantni primer načrtovanega rušenja Brjanskega mostu na reki Krki v Podbočju ter na njegovem mestu načrtovana izgradnja brutalno morbidnega avtocestnega armiranobetonca, pri čemer gredo »podboški« mostni »ideologi« z banalnim maskiranjem betona z lesom do konca in se prav očitno in cinično norčujejo iz strokovne in laične javnosti, iz »kulturovarstva«, iz mostogradnje in mostne projektive, iz arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture ter iz ljudi, ki bodo s tem prostorskim ekscesom primorani živeti! – morate samo postati lastnik ali uradni upravljavec v register nepremične dediščine vpisane nepremičnine oziroma kulturne vrednote; potem pa plačati iz lastnega žepa, oziroma v tem konkretnem primeru davkoplačevalskega, »bistrega« statika, po možnosti gospo in gospoda, ki »razumeta« situacijo in izdelata ustrezno »statično poročilo« in »detajlni pregled nepremičnine«, iz katerih jasno izhaja, da je konkretna nepremičnina »dotrajana« in »propadla« do te mere, da se je »ne da obnoviti«, poleg tega pa je »nevarna« in »življenje ogrožujoča«, četudi trdno stoji in kljubuje takim »sfriziranim« poročilom, času in vremenskim ujmam še mnogo let potem, ko so spisana; obenem pa je z neverjetno »srečo« in »naključjem?« z njimi, zlasti v »katastrofičnem« delu, nenavadno »kompatibilno« tudi dve leti prej spisano konservatorsko poročilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine, tako da lahko nadvse »pridna« pristojna uradnica Ministrstva za kulturo na podlagi zloglasnega in med slovenskimi investitorji nadvse čislanega 31. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine v treh delovnih dneh izda »kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine«, v katerem je potem še eksplicitno navedeno, da: »Gradbeni zakon v drugem odstavku 5. člena določa, da se odstranitev objekta lahko začne brez gradbenega dovoljenja, in sicer na podlagi prijave začetka gradnje (63. člen GZ)«. In, če ste »izbrani« oziroma »izbranec«, vam še isti dan, najkasneje naslednji, na vaš naslov »osebno vročijo« soglasje, tako da ne izgubljate časa in se lahko začnete takoj pripravljati na uničevanje kulturne dediščine, skupnega in javnega dobrega ter začnete uresničevati to, kar ste si sami ali skupaj s svojimi morebitnimi zakulisnimi interesno kontaminiranimi »prijatelji« brezskrupulozno zamislili. Pa le brez skrbi! Ob tem ne boste imeli nikjer v »kulturnovarstvenem soglasju« zapisane niti besede o tem, da je na mesto domnevno »dotrajane« in »propadle« kulturne in prostorske dediščinske in javne vrednote potrebno postaviti v materialih in videzu identično rekonstrukcijo obstoječe nepremičnine, ki bi bila v konkretnem primeru podboškega mostu izvedbeno vsaj pol cenejša in vsaj eno leto hitrejša kot načrtovana armiranobetonska spaka, ki bo poleg nepotrebnega čezmernega zapravljanja davkoplačevalskega denarja za zmeraj opustošila in razvrednotila tudi naravno in kulturno okolje ter skupno dobro na tem edinstvenem območju »lesenih mostov« na reki Krki, kjer so sicer v zadnjih petih letih in v radiju dobrih dvajset kilometrov v obeh sosednjih občinah, kostanjeviški in brežiški, izjemno uspešno in prostorsko ter dediščinsko senzibilno v lesu in jeklu rekonstruirali kar 5! pet! takšnih leseno hibridnih mostov na reki Krki, zaradi česar je katastrofalna namera uničenja edinstvene kulturne in tehniške dediščine, ki jo predstavlja z letnico nastanka 1866 ter s 115 metrskim razponom najdaljši leseni hibridni most na reki Krki v Podbočju, še toliko bolj šokantna! Ker pa je vse to na območju Mestne občine Krško, ki je nedvomno ena najbogatejših občin na Slovenskem, poleg tega pa v režiji Republike Slovenije in tako na račun in »z računa« vseh slovenskih davkoplačevalcev in državljanov, pa je ne le toliko bolj, ampak najbolj in absolutno sramotna ter do konca nesprejemljiva! Kriminalna!
Brjanski most na Krki, Brod v Podbočju, 11. aprila 2026 // Foto: Ana Ašič
Piše: Ana Ašič
Foto: Ana Ašič
Naslovna fotografija: Ana Ašič
DONACIJA SIC!
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d. Namen nakazila: DONACIJA SIC! Koda namena: CHAR
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete in nas pri naših prizadevanjih za izvirno, angažirano, kritično, pristno, profesionalno in etično ter zares neodvisno in nepridobitno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni! HVALA!
29. april 2026
Potem ko je poleti 2019 »infrastrukturni inšpektor« za ves promet zaprl znameniti leseno jekleni Brjanski most v Podbočju, vpisan v register nepremične kulturne dediščine pod številko EŠD 17358, ki je s 115 metri razpona tudi najdaljši leseni most na reki Krki; in ga je oktobra istega leta nekdo, mimogrede, še zdaj se ne ve, kdo, polil z bencinom in zažgal oziroma poskusil požgati, se je upravljavka mostu, to je država oziroma pristojna Direkcija RS za infrastrukturo, za katero je pristojni inšpektor v odločbi z dne 18. julija 2019 eksplicitno zapisal, da »je upravljavec s svojo opustitvijo sanacije ogrozil varno uporabo mostu, premoženje, zdravje in življenje ljudi na tem cestnem odseku«, vendarle toliko »vzela v roke« ter most ponovno usposobila za varno uporabo do 3,5 ton nosilnosti, torej, za osebna vozila. Ponovno odprtje delno saniranega mostu je bilo v četrtek, 9. januarja 2020.
V petek govor o »drugačni rešitvi« in lokaciji za nov most »nekje v bližini starega«, v torek pa z osebno vročitvijo: »Ruši«!
O tem so se v petek, 10. januarja 2020 na veliko »razpisali« in razgovorili zlasti dolenjski in posavski mediji, pri čemer je posebej veliko pozornosti podboškemu mostu namenil novomeški Radio Krka. Ta je ob novici javnost seznanil še z izjavo Mirana Stanka, tedanjega župana občine Krško, ki je, kot navaja medij, za STA med drugim povedal, da, glede na to, da je stari most spomeniško zaščiten, Zavod za varstvo kulturne dediščine nasprotuje zamenjavi starega lesenega mostu z betonsko izvedbo, zaradi česar bo »treba iskati drugačno rešitev« ter dodal, da »zato se na krški občini z Direkcijo za infrastrukturo dogovarjajo, hkrati pa že potekajo nekatere dejavnosti, da bi sprojektirali in zgradili nov betonski most«, ki da bi »ga lahko postavili nekje v bližini starega ali pa novi most oblekli z lesom, tako da bi dajal videz lesenega«.
Prav tako so v nadaljevanju istega prispevka Radia Krka citirali povezano sporočilo za javnost, v katerem je Direkcija za infrastrukturo opozorila, »da je most v Podbočju vpisan v register kulturne dediščine, kar je treba upoštevati tudi pri vseh nadaljnjih postopkih upravljavca«. To je bilo v petek, 10. januarja 2020.
Brjanski most na Krki, Brod v Podbočju, 28. aprila 2026. Natanko od 27. novembra 2025 je zaprt za ves promet in čaka, da ga, potem, ko je bil 13. aprila 2026 pravnomočen izbor izvajalca, brezobzirno, barbarsko porušijo, kar omogoča šest let in štiri mesece staro »kulturnovarstveno soglasje« ministra Zorana Pozniča, potem ko so na njegovem ministrstvu v pičlih treh delovnih dneh pripravili »soglasje« 14. januarja 2020 in ga osebno vročili pobudniku za porušitev v register vpisane kulturne dediščine // Foto: Ana Ašič
Prav isti dan, torej, isti petek, istega 10. januarja, je prav ta ista Direkcija za infrastrukturo na Ministrstvo za kulturo, na Direktorat za kulturno dediščino, Sektor za nepremično kulturno dediščino, naslovila »vlogo za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev enote dediščine Brod v Podbočju – Most (EŠD 17358)«, k čemur, kot se zdi in kot smo razkrili že v drugem delu sage o Brjanskem mostu v Podbočju, so z dopisi Direktorata za kulturno dediščino in iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Direkcijo za infrastrukturo, vsaj videti je tako, »skrbno« inštruirali in »napeljevali« že vse od oktobra 2017!
Tako da verjetno tudi zato ni preveč čudno, je pa vsekakor šokantno, da so potem, ko so v petek, 10. januarja 2020 z DRSI-ja poslali vlogo na Ministrstvo za kulturo, že takoj tretji delovni dan, če petek štejemo kot prvi, v torek kar s kurirjem hiteli z že podpisanim »kulturnovarstvenim soglasjem za raziskavo in odstranitev dediščine« prav na to isto Direkcijo za infrastrukturo, saj je pristojna državna uradnica mag. Mateja Bavdaž za to soglasje, ki sta ga s tedanjim SD-jevim ministrom mag. Zoranom Pozničem tako urgentno podpisala, zahtevala, da se ga stranki, se pravi Direkciji za infrastrukturo vroči osebno! Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa »le« s priporočeno povratnico, kar se je zgodilo šele šest dni kasneje, kot kažejo »štampiljke« na dokumentu.
»Inštitut za mentalne konstrukcije«!
O tem, kako hitro se je vse dogajalo, pa tudi o tem, kako na Direktoratu za kulturno dediščino nihče »kontrolno« ne prebere kulturnovarstvenih soglasij, ki jih očitno povsem avtonomno in brez nadzora nadrejenih izdajajo tamkajšnje uradnice in uradniki, se lepo vidi že v prvem odstavku »obrazložitve«, kjer sta med priloženimi dokumenti navedena »Statična kontrola mostu čez Krko pri Podbočju« in »Detajlni pregled mostu čez Krko pri Podbočju«, ki da ju je novembra 2019 izdelal »Inštitut za mentalne konstrukcije 1955« iz Ljubljane, kar je, torej prav to poimenovanje »inštitut za mentalne konstrukcije« v »soglasju« moč najti še večkrat in tudi v zaporednem navajanju dokumentacije na strani 3/6.
Foto: AASic!PP
Da gre pri vsem tem res za prave »mentalne konstrukte« se zdi precej jasno in povedno že iz natančnega »seciranja« »Strokovnega stališča« ljubljanskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki smo ga na našem spletnem portalu predstavili pred nekaj dnevi. »Kulturnovarstveno soglasje« Ministrstva za kulturo z dne 14. januarja 2020 pa vse to le še potrjuje in utrjuje. Z več in močnejšimi »kanoni«, seveda.
Poročilu mariborskega konservatorskega svetnika Mirana Ježovnika iz novembra 2017 ter »strokovnemu stališču« Zavoda za varstvo kulturne dediščine Ljubljana iz novembra 2018, ki sta ga podpisala Boris Mravlje in Boris Vičič, se tu pač pridružujejo še odločba pristojnega inšpektorja iz julija 2019, pa oba zgoraj omenjena dokumenta »Inštituta za mentalne konstrukcije« iz novembra 2019, ter »fotografije, ki jih je vlogi priložila stranka«, Direkcija RS za infrastrukturo, torej, ki, kot izhaja iz vloge »želi zaradi dotrajanosti in poškodovanosti porušiti star lesen most čez reko Krko«, pri čemer seveda ne navaja gradbeno in projektantsko korektno, da gre v resnici za leseno jekleni most; pač pa mantrično ponavlja, da gre za »most v zelo slabem stanju«; pa spet že videno, da most »ne zagotavlja dvosmernega prometa« ter dejstvo, ki že pet let ni več resnično, se pravi, trditev, da »most ne zagotavlja varnega prehoda pešcev in kolesarjev«, kar enostavno ne drži, saj z obstojem posebne, z lesenim robnikom od vozišča ločene steze za pešce in kolesarje, seveda je poskrbljeno zanje in za njihov varen prehod mostu!
Pri tem gre DRSI celo tako daleč, da trdi, kako z morebitno rekonstrukcijo mostu »ne bi bilo mogoče na mostu urediti ustreznih površin za pešce in kolesarje«, čeprav prav to že več kot pet let prav na tem mostu obstaja!
Brjanski most na Krki v Podbočju, 28. aprila 2026. Pas za pešce in kolesarje je jasno, a decentno ločen od vozišča z lesenim robnikom. DRSI pa je v vlogi za rušitev mostu navedel, da z morebitno rekonstrukcijo mostu »ne bi bilo mogoče na mostu urediti ustreznih površin za pešce in kolesarje«, čeprav prav to že več kot pet let prav na tem mostu obstaja! // Foto: Ana Ašič
In, jasno, »stranka« vztraja, da je ustrezno prometno ureditev »mogoče doseči le z gradnjo novega mostu«, kar zainteresirani lokalni in državni akterji nenehno poudarjajo, in je to sicer povsem legitimno, malo manj legitimno pa je, da so pristojne institucije te interesno kontaminirane želje servisirale, inštruirale in usmerjale predvsem k cilju rušenja obstoječe kulturne dediščine in njeno nadomestitev z arhitekturno, oblikovno, projektantsko in prostorsko sporno armiranobetonsko rešitvijo, namesto, da bi vztrajali pri ohranitvi prostorske, kulturne in tehniške vrednote Brjanskega mostu in pri rekonstrukciji tega starega leseno hibridnega mostu čez Krko.
Foto: AASic!PP
Si bodo tudi tu, na Krki, slovenski inženirji res pustili vzeti svoje plemenito, etično, prostorsko, estetsko in vizionarsko poslanstvo!?
Če pa je novi most res nujno zgraditi, pa bi prav vsa pristojna stroka in uradne institucije, Ministrstvo za kulturo RS pa na prvem mestu, morali vztrajati pri arhitekturno projektnem natečaju zanj ter izbrati za reko Krko, za to njeno posebej poetično, a tudi v mostogradnem in projektantskem smislu zahtevno območje, v vseh, arhitekturnih, oblikovnih, urbanističnih in graditeljskih pogledih odlično, najboljšo rešitev, ki bi z novo izvirno in estetsko pojavnostjo reko Krko, te kraje in ta prelep svet med Krko in Gorjanci obogatila z novo, edinstveno prostorsko vrednoto ter tako promovirala ne le slovenski čut in posluh za kulturno in naravno krajino, ampak tudi slovensko tehniško in inženirsko kulturo, senzibilnost in estetiko, ki je, ki obstaja in si je ugledni slovenski inženirji in tehniki nikakor ne bi smeli pustiti vzeti!
Ne le vsako leto 4. marca, ko je svetovni in slovenski praznik inženirjev, ampak vsak dan posebej in vse leto je priložnost za veliki »inženirski dan«, za uresničevanje in slavljenje najbolj plemenitih, etičnih, poštenih, tehnološko dovršenih in humanističnih inženirskih vrednot!
To si slovenski inženirji zares zaslužijo in mi vsi z njimi; in tega si inženirji in projektanti res ne bi smeli pustiti vzeti in onečastiti s klanjanjem nekaj lakomnim betonprofiterjem, ki v spregi s pokvarjenim in topoumnim uradništvom ter politiko trajno pustošijo naš čas in prostor in vse, s čimer bi lahko sicer kreativno slovensko inženirstvo, ob hkratni rahločutni skrbi za preteklost in vse, iz česar prihaja slovenska tehniška kultura in tradicija, trajno in vizionarsko obogatilo našo sedanjost in prihodnost!
Foto: AASic!PP
Namesto tega zavedanja, te osveščenosti, te senzibilnosti za prostor in ohranjanje njegovih kulturnih, naravnih, tehniških in estetskih vrednot ter koeksistenčno vizionarskega prostorskega pogleda v prihodnost, veje iz vsega dogajanja in iz vseh prizadevanj tudi tistih, ki bi najbolj morali varovati in ohranjati slovensko izvirno kulturno in tehniško dediščino ter prostorske vrednote pred devastacijo, zgolj in samo brezčutno uradniško tlakovanje poti tistim, ki jim ni mar za nič drugega kot še za en brutalen betonerski projekt, s katerim se bodo dodobra okoristili, obenem pa le navidezno naredili nekaj za »državno cesto« in za ljudi, ki tam živijo, ne glede na ceno, ki jo bodo dolgoročno ti kraji, ti ljudje in na koncu mi vsi z njimi plačali tako v prostorskem kot bivanjskem in življenjskem smislu!
Uradnica in zgodovinarka, ki ne preverja niti zgodovinskih dejstev, kaj šele kakšna druga!? In zakon, ki to pač omogoča.
Uradnica mag. Mateja Bavdaž (mi je res prav žal, ampak se res vse bolj sprašujem o teh uradniških magisterijih in doktoratih, ki očitno ne terjajo več nobenega avtonomnega etičnega in kritičnega mišljenja, saj si v nasprotnem primeru res težko predstavljam, da en intelektualec z integriteto in suverenimi možgani in srcem pa še s tem, da gre menda za zgodovinarko, podpiše kaj takega, kot je to kulturnovarstveno soglasje za odstranitev Brjanskega mostu!), je gladko zapisala, da je »leseni most iz začetka 20. stoletja«, kar je evidentna neresnica, saj, kot smo že v predhodnih dveh objavah zapisali na podlagi strokovnih utemeljitev Posavskega muzeja Brežice, gre za most, ki je dokazano bil odprt 7. oktobra leta 1866!
Foto: AASic!PP
Poleg tega most, ki ga gospa menda osebno niti videla ni, kaj šele, da bi se na kraju samem malce poglobila v njegovo resničnost, opiše, da je »grajen iz hrastovih tramičev«. Seveda, če bi pisalo iz tramov, kar je dejstvo, bi bilo vsakomur, ki ve, kaj je to hrastov tram, prehitro jasno, da morda le ni vse tako, kot skušajo eni prikazati!
»Pridna sem, pač! Kaj naj drugega rečem!?«
Ko smo Matejo Bavdaž v petek, 24. aprila letos malo pred tretjo uro popoldne poklicali po telefonu, da smo jo vprašali, kako sta lahko ona in minister že v torek, torej, tretji delovni dan, potem ko je bila na Ministrstvo za kulturo v petek šele naslovljena vloga Direkcije RS za infrastrukturo za kulturnovarstveno soglasje in rušitev Brjanskega mostu na Brodu v Podbočju, to kulturnovarstveno soglasje za uničenje kulturne in tehniške dediščine podpisala, je najprej malce pomislila, potem pa zelo samozavestno odgovorila: »Ja, pridna sem, pač! Kaj naj drugega rečem!?«
Običajno je rok za izdajo kulturnovarstvenega soglasja trideset dni. Vi pa odobrite rušenje 115 metrskega največjega leseno hibridnega mostu na reki Krki na hitro, mimogrede, v dveh, treh dneh!?
Tu se Bavdaževa začne malce izmotavati, češ, da je to že dolgo nazaj, da se niti dobro ne spomni, a da je gotovo imela pač vse dokumente, poročila in dokaze, da je lahko hitro odločila.
Zakaj pa se je tako mudilo, da je bilo treba Direkciji osebno vročiti kulturnovarstveno soglasje!?
»Ne vem, sem vam rekla, da je to že dolgo nazaj, verjetno je obstajala resna nevarnost, da se most podre in se komu kaj zgodi!«
Brjanski most na Krki, Brod v Podbočju, 4. aprila 2026, (spodaj) in 22. aprila 2026 (zgoraj) // Foto: Ana Ašič
Pet dni preden je bilo podpisano soglasje za rušitev, so most ponovno odprli za promet do 3,5 tone, se pravi za osebna vozila, kar je bilo objavljeno v več medijih, če bi bila zares tako urgentna nevarnost, da se podre, ga najbrž ne bi odprli, ne!?
Ne vem, kaj hočete od mene! Iz priloženih dokumentov in iz strokovnega mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine in konservatorskega statika je bilo verjetno mogoče razbrati takšno nevarnost!
Poročilo konservatorskega statika je iz novembra 2017, januarja 2020, ko ste vi odločali, je most še zmeraj stal in so ga celo po nekaj mesečni zapori odprli za promet; če greste danes tja, boste videli, da most še zmeraj v celoti strumno stoji na Krki… vi pa ste kljub vsem nenavadnostim v tej zgodbi pred šestimi leti in štirimi meseci gladko in hitro pripravili soglasje za uničenje v register vpisane kulturne in tehniške znamenitosti Podbočja!? Kako to!?
Delovala sem vse skladno z zakonom in ne mislim, da sem naredila karkoli nepravilnega.
Vas je morda kdo poklical in rekel, daj, Matejka, tole hitro naredi, se mudi… minister, morda? On je namreč ta, ki po zakonu izda soglasje, vi ste ga le pripravili!?
Kako morete!? Nikoli v življenju nisem ničesar naredila, ker bi me nekdo poklical! Ne, nihče me ni poklical! Ne mislim se več pogovarjati! Ne vem, zakaj sploh ves ta pogovor. Danes sem že zaključila z delom, tako da…
Ja, vem, danes je petek, delate od doma, vendar so me nadrejeni opozorili, da moram pri klicu vztrajati, saj se morate v delovnem času odzivati na klice, zdaj pa je ura okoli tretje popoldne, torej!?
Na to je Bavdaževa odgovorila, da gre za petek pred počitnicami, tako da so imeli dovoljenje, da zaključijo z delom ob enih, ona, da je v resnici delala do pol dveh, da se je tudi javila na telefon pred tretjo, da pa se zdaj res ne bi več pogovarjala o nečem, kar se je dogajalo pred šestimi leti; tako da sva pogovor res zaključili; s tem, da smo jo pa vendarle vprašali še to, ali se pri odločanju sploh zaveda, da je s tem, ko tako »zagnano« in hitro sodeluje pri izdaji soglasja za rušenje in nepovratno uničenje kulturne, tehniške in prostorske vrednote in skupnega dobrega, na dobri poti v oškodovanje državnega premoženja in nas vseh!?
Foto: AASic!PP
Osebno vročanje za prave odgovore!? Nepopravljive posledice za kulturno dediščino, prizadete krajane in davkoplačevalce pa… koga to briga!?
Ne le pristojna uradnica na Direktoratu za kulturno dediščino, ampak tudi tedanji socialdemokratski minister za kulturo Zoran Poznič, tedanja in sedanja ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in še mnogi vpleteni akterji tedanje Šarčeve in sedanje Golobove vlade, pred več kot šestimi leti in enako danes, seveda, kot se zdi, niti pomislijo ne na to ključno gornje vprašanje; in še manj, da bi si kdo lahko drznil in jim ga zastavil!
Brjanski most na Krki, Brod v Podbočju, 11. aprila 2026 // Foto: Ana Ašič
Kot se zdi iz vsega doslej povedanega v tej nezaslišani sagi s Krke, izpod Bočja in Gorjancev, se tu, v tem danem slovenskem okolju in resničnosti zdi vse bolj samoumevno da se na taka neprijetna vprašanja ne odgovarja. »Tapravi odgovori« pa so še kako dobrodošli in se jih zato tako kot gornje »kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine«, seveda hitro in osebno vroča tistim, ki jim to res prav pride! Kakšne posledice bo to imelo za vse nas pa, koga to briga!?
Se nadaljuje…
… v naslednjih dneh: TU BI MORALO BITI TAKO, DA BI Z REKONSTRUIRANEGA BRJANSKEGA MOSTU OBČUDOVALI ČUDOVITO OBLIKOVAN NOVI MOST, IN Z NOVEGA MOSTU OBČUDOVALI PRELEPO OHRANJEN IN OBNOVLJEN STARI LESENO JEKLENI MOST! … IN…ZAKAJ SI PODBOČJE, KRAJ MED POETIČNO KRKO IN SKRIVNOSTNIMI GORJANCI, ZASLUŽI OHRANITEV BRJANSKEGA MOSTU IN, ČE ŽE, NA DRUGI LOKACIJI NOV MOST, KI BO KRKI, PODBOČJU, TEM KRAJEM IN VSEM NAM PRINESEL NOVO IN TRAJNO, NE LE CESTNO IN KOMUNIKACIJSKO, AMPAK TUDI ARHITEKTURNO, OBLIKOVNO, INŽENIRSKO, PROSTORSKO IN SIMBOLNO VREDNOTO!?
Brjanski most na Krki, Brod v Podbočju, 11. aprila 2026 // Foto: Ana Ašič
Več: KDO JE NA SMRT OBSODIL ZNAMENITI BRJANSKI MOST ČEZ KRKO V PODBOČJU? ZVEZANE ROKE MINISTRSTVA ZA KULTURO IN INŠPEKTORATA!? ČIGAVI TALCI SO V RESNICI KRAJANI PODBOČJA IN OKOLIŠKIH VASI!? IN, ALI JIH NEKDO PELJE IZ MAJHNEGA V VELIKI PEKEL!?, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 14. april 2026, https://anaasicsic.com/2026/04/14/kdo-je-na-smrt-obsodil-znameniti-brjanski-most-cez-krko-v-podbocju-zvezane-roke-ministrstva-za-kulturo-in-inspektorata-cigavi-talci-so-v-resnici-krajani-podbocja-in-okoliskih-vasi-in-ali-jih-nek/
Več: ALI JE PODLAGA ZA UNIČENJE 160-LETNE KULTURNE IN TEHNIŠKE VREDNOTE NA KRKI »STROKOVNO STALIŠČE«, V KATEREM ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE NAVAJA NERESNIČNA DEJSTVA, SAM SEBI PRIHAJA V NASPROTJA, POVZEMA KATASTROFIČNE NAPOVEDI GRADBENIKA, KI GA JE PRETEČENI ČAS POPOLNOMA DEMANTIRAL, SE »PRESEŽNO« POSTAVLJA NA MESTO RAZSODNIKA ZA CELOSTNO IN TRAJNO PROMETNO UREDITEV, PRI ČEMER NA KONCU ARHEOLOG IN ETNOLOG »STROKOVNO« UGOTAVLJATA TUDI PRIMERNOST ARHITEKTURNE IN PROJEKTANTSKE REŠITVE NADOMESTNEGA ARMIRANOBETONSKEGA MOSTU?, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 23. april 2026, https://anaasicsic.com/2026/04/23/ali-je-podlaga-za-unicenje-160-letne-kulturne-in-tehniske-vrednote-na-krki-strokovno-stalisce-v-katerem-zavod-za-varstvo-kulturne-dediscine-navaja-neresnicna-dejstva-sam-sebi-prihaja-v-n/
Krka na Brodu v Podbočju. Pogled z Brjanskega mostu. 11. aprila 2026 // Foto: Ana Ašič
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Ana Ašič
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.
Namen nakazila: DONACIJA SIC!
Koda namena: CHAR
HVALA!
Foto: Ana Ašič
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022,2023,2024,2025,2026 ©Vse pravice pridržane 
Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!
