Tag: Zoran Poznič

Sic! // Preiskovalno! // Okoljski kriminal na Krki v sliki // Ko se 115 metrski most z nosilnostjo 40 ton gradi brez gradbenega dovoljenja! // Brjanskega mostu v Podbočju ni več // 8. del sage

ZA KULTURNO MINISTRSTVO JE »TRAJNOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE« OČITNO TO, DA CINIČNO SOGLAŠAŠ Z UNIČENJEM EDINSTVENEGA LESENEGA BRJANSKEGA MOSTU IN TO SOGLASJE »KULTURNO« NAPIŠEŠ TAKO, DA JE TAK MOST MOGOČE BREZ GRADBENEGA DOVOLJENJA NADOMESTITI Z BANALNIM ARMIRANOBETONSKIM BRUTALCEM!

Ko so 27. maja letos na Brodu v Podbočju pod kamuflažo »vzdrževanja za javno korist« in zatorej brez gradbenega dovoljenja, brez vsakršnih zaščitnih in omilitvenih ukrepov ob poseganju v občutljivo naravo in habitat reke Krke ter, jasno, brez predhodne javne razgrnitve ter participacije javnosti, začeli brutalno in barbarsko demolirati 160 let star leseno jekleni most čez Krko, vpisan v register kulturne dediščine pod EŠD 17358, ki je bil z razponom 115 metrov in edinstveno, senzibilno in trajnostno zgledno pojavnostjo ter umeščenostjo v fragilno naravno okolje na zeleni dolenjski lepotici pod Gorjanci največji tovrstni historični most v tem delu Slovenije, je naslednji dan, 28. maja 2026, na spletnem portalu gov.si in spletni strani Ministrstva za kulturo bilo objavljeno in je tam to še zmeraj mogoče prebrati pod naslovom »Evropska sredstva za okrevanje in odpornost – Skupaj do cilja: trajnostna kulturna dediščina«, naslednje besede: »Ohranjena kulturna dediščina pomembno prispeva k prepoznavnosti države in s tem k razvoju turizma, ki je bil v času pandemije covida-19 med najbolj prizadetimi gospodarskimi panogami. Država in lokalne skupnosti si prizadevajo ohraniti bogato kulturno dediščino tudi s pomočjo evropskih sredstev. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost Ministrstvo za kulturo skupaj z občinami izvaja naložbo za trajnostno obnovo in oživljanje kulturne dediščine. Cilj naložbe je podpreti trajnostni razvoj turizma z oživljanjem kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture. Naložba vključuje prenovo, obnovo, celostno oživljanje in modernizacijo javnih objektov kulturne dediščine. Za izvedbo naložbe je predvidenih 42 milijonov evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.« Povedano bi bilo seveda lahko kvečjemu navdušujoče, če ne bi vedeli, da je prav to ministrstvo za kulturo s svojim direktoratom za kulturno dediščino januarja 2020 v pičlih treh dneh izdalo kulturno varstveno soglasje za porušitev edinstvenega Brjanskega mostu na Krki v Podbočju, kulturne in tehniške dediščine, ki je bila 160 let ikonična podoba in identitetni imidž Podbočja, nekdaj Svetega Križa v Kostanjevici; in če ne bi vedeli, da je bilo tako na omenjeno ministrstvo, na omenjeni direktorat kot tudi na ministrico osebno ter na inšpektorat za kulturo in medije letos aprila in maja naslovljenih več pobud, prošenj, vlog in zahtev za umik kulturnovarstvenega soglasja, preden se napravi nepopravljiva škoda in nepovratno uničenje kulturne in tehniške vrednote na Krki v Podbočju ter obenem z brutalno umestitvijo armiranobetonskega mostu brez gradbenega dovoljenja in vsega, kar v prostorskem in strokovnem smislu to terja, hipotetično poplavno ogrozi tudi bližnjo Kostanjevico na Krki in kulturnovarstveno zaščiteno območje njenega edinstvenega Otoka. Še posebej »luštkano« je to, da se takšen most gradi brez gradbenega dovoljenja, v kontekstu dejstva, da je izvajalec del iz skupine GIC iz Rogaške Slatine, ki je izvajalsko vpletena v nedavno porušitev strešne plošče na gradbišču bodočega Zavoda za javno zdravstvo v Varaždinu! Ker vse to vemo, toliko bolj razumemo vso upravičeno jezo in ogorčenje slovenske kritične in osveščene javnosti, ki ob vsem zgoraj povedanem vidi držo ministrstva za kulturo in zlasti dveh prejšnjih ministrov, Zorana Pozniča in Aste Vrečko, v kontekstu uničenja Brjanskega mostu kot skrajno in resnično cinično! Ti ljudje se, ob tem, da jim plačujemo službe, v katerih naj bi delali za naše skupno dobro, za našo naravno in kulturno dediščino; in ob tem, da je vse to uničenje in potem tudi posledična sanacija devastacije plačana iz našega skupnega davkoplačevalskega denarja, vsi ti, torej, se tako na ministrstvu za kulturo, kot na ministrstvu za infrastrukturo in vseh njunih organih v sestavi najbolj arogantno, pokvarjeno in sprevrženo norčujejo iz vseh nas! Do kdaj še!?! In, kaj bo še moralo pasti, da se bo končno nekdo streznil!?! Ali pa, da bodo ljudje ob vseh zlorabah, zavajanjih ter uničevanju in razvrednotenju vsega, kar je v smislu naravne in kulturne dediščine še kaj vrednega v tem vrednostno sicer levo in desno očitno popolnoma »iztirjenem« podalpskem okolju in prostoru, končno resno in neustavljivo podivjali!?! Več…

Preiskovalno! // Anatomija načrtovanega »padca« Brjanskega mostu v Podbočju // Kulturnovarstveno soglasje MK za uničenje dediščine je bilo januarja 2020 izdano v treh dneh! // 3. del sage

NEVERJETNA HITROST ZA UNIČENJE KULTURNE DEDIŠČINE: V ČETRTEK JE BIL MOST ODPRT ZA PROMET, V PETEK SO MEDIJI OBJAVILI IZJAVE O TEM, DA BO NOVEGA TREBA ZGRADITI NA DRUGI LOKACIJI, OBENEM JE BILA ISTI DAN V »KONSPIRACIJI« ODDANA VLOGA ZA RUŠITEV STAREGA MOSTU, V TOREK PA JE »KURIR« ŽE TEKEL Z MINISTRSTVA ZA KULTURO NA DIREKCIJO ZA INFRASTRUKTURO S PODPISANIM KULTURNOVARSTVENIM SOGLASJEM ZA UNIČENJE ZNAMENITEGA BRJANSKEGA MOSTU NA REKI KRKI!? NEVERJETNA EKSPEDITIVNOST OB GORI ZAHTEVNIH STROKOVNIH MNENJ, KI JO PRISTOJNA URADNICA DANES KOMENTIRA S CINIČNIM: »PRIDNA SEM, PAČ! KAJ NAJ DRUGEGA REČEM!?«

Če želi kdo danes na Slovenskem graditi brez gradbenega dovoljenja in postaviti »nadomestek«, in to kakršnegakoli! – kot to v resnici kaže precizen anatomski pogled v šokantni primer načrtovanega rušenja Brjanskega mostu na reki Krki v Podbočju ter na njegovem mestu načrtovana izgradnja brutalno morbidnega avtocestnega armiranobetonca, pri čemer gredo »podboški« mostni »ideologi« z banalnim maskiranjem betona z lesom do konca in se prav očitno in cinično norčujejo iz strokovne in laične javnosti, iz »kulturovarstva«, iz mostogradnje in mostne projektive, iz arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture ter iz ljudi, ki bodo s tem prostorskim ekscesom primorani živeti! – morate samo postati lastnik ali uradni upravljavec v register nepremične dediščine vpisane nepremičnine oziroma kulturne vrednote; potem pa plačati iz lastnega žepa, oziroma v tem konkretnem primeru davkoplačevalskega, »bistrega« statika, po možnosti gospo in gospoda, ki »razumeta« situacijo in izdelata ustrezno »statično poročilo« in »detajlni pregled nepremičnine«, iz katerih jasno izhaja, da je konkretna nepremičnina »dotrajana« in »propadla« do te mere, da se je »ne da obnoviti«, poleg tega pa je »nevarna« in »življenje ogrožujoča«, četudi trdno stoji in kljubuje takim »sfriziranim« poročilom, času in vremenskim ujmam še mnogo let potem, ko so spisana; obenem pa je z neverjetno »srečo« in »naključjem?« z njimi, zlasti v »katastrofičnem« delu, nenavadno »kompatibilno« tudi dve leti prej spisano konservatorsko poročilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine, tako da lahko nadvse »pridna« pristojna uradnica Ministrstva za kulturo na podlagi zloglasnega in med slovenskimi investitorji nadvse čislanega 31. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine v treh delovnih dneh izda »kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine«, v katerem je potem še eksplicitno navedeno, da: »Gradbeni zakon v drugem odstavku 5. člena določa, da se odstranitev objekta lahko začne brez gradbenega dovoljenja, in sicer na podlagi prijave začetka gradnje (63. člen GZ)«. In, če ste »izbrani« oziroma »izbranec«, vam še isti dan, najkasneje naslednji, na vaš naslov »osebno vročijo« soglasje, tako da ne izgubljate časa in se lahko začnete takoj pripravljati na uničevanje kulturne dediščine, skupnega in javnega dobrega ter začnete uresničevati to, kar ste si sami ali skupaj s svojimi morebitnimi zakulisnimi interesno kontaminiranimi »prijatelji« brezskrupulozno zamislili. Pa le brez skrbi! Ob tem ne boste imeli nikjer v »kulturnovarstvenem soglasju« zapisane niti besede o tem, da je na mesto domnevno »dotrajane« in »propadle« kulturne in prostorske dediščinske in javne vrednote potrebno postaviti v materialih in videzu identično rekonstrukcijo obstoječe nepremičnine, ki bi bila v konkretnem primeru podboškega mostu izvedbeno vsaj pol cenejša in vsaj eno leto hitrejša kot načrtovana armiranobetonska spaka, ki bo poleg nepotrebnega čezmernega zapravljanja davkoplačevalskega denarja za zmeraj opustošila in razvrednotila tudi naravno in kulturno okolje ter skupno dobro na tem edinstvenem območju »lesenih mostov« na reki Krki, kjer so sicer v zadnjih petih letih in v radiju dobrih dvajset kilometrov v obeh sosednjih občinah, kostanjeviški in brežiški, izjemno uspešno in prostorsko ter dediščinsko senzibilno v lesu in jeklu rekonstruirali kar 5! pet! takšnih leseno hibridnih mostov na reki Krki, zaradi česar je katastrofalna namera uničenja edinstvene kulturne in tehniške dediščine, ki jo predstavlja z letnico nastanka 1866 ter s 115 metrskim razponom najdaljši leseni hibridni most na reki Krki v Podbočju, še toliko bolj šokantna! Ker pa je vse to na območju Mestne občine Krško, ki je nedvomno ena najbogatejših občin na Slovenskem, poleg tega pa v režiji Republike Slovenije in tako na račun in »z računa« vseh slovenskih davkoplačevalcev in državljanov, pa je ne le toliko bolj, ampak najbolj in absolutno sramotna ter do konca nesprejemljiva! Kriminalna! Več…