Sklonjenemu, priklonjenemu, lobotomiziranemu, prevaranemu, izigranemu, utišanemu, posiljenemu ali požganemu parlamentu zmeraj sledi tragedija. V Ukrajini in Rusiji velika in krvava in usodna za vso Evropo, za ves svet. Kje drugje pa morda navidezno res manjša, a v dani realnosti, času in prostoru prav tako boleča in nesprejemljiva, saj je v resnici le drugi obraz istega zla! Je ista demonstracija brezobzirne moči in nadvlade ter brezčutnega doseganja ciljev in teptanja vseh vrednot, dogovorov, zakonov, norm in standardov civiliziranega obnašanja in demokratičnega delovanja, kar zmeraj in povsod prinaša opustošenje in trpljenje večini, zato, da si manjšina tistih, ki imajo že vsega preveč, najbolj pa neomejene moči, superiorno podredi in prilasti vse, kar se ji zahoče in kakor ji pade na njeno posiljevalsko pamet! Ne zato, ker bi bilo to v čemer koli prav, ampak enostavno zato, »ker lahko«! To so res »siledžije«, perfidni nasilneži, militantni posiljevalci, ki se v resnici bojijo žensk in jih sovražijo, podpihnjeni in podprti z ideologijo totalitarne ekspanzije, obdani s kimavci, brezhrbteničarji, hlapci, deklami, playboyi in koketami vseh vrst; siloviki; neustavljivi avtokratski duhovi, ki prezirajo vse, ne spoštujejo nikogar in ničesar ter brez zadržkov in brez svetinj sociopatsko korakajo k brutalnemu uresničenju svojih psihopatskih ciljev!
Foto: Vlado Jehart
Tekst: Ana Ašič
Foto: Vlado Jehart, Janez Papež, Ana Ašič, AnaAsicSic! Team
28. februar 2022
Spet je ponedeljek. Zadnji februarski dan. Izteka se moj najljubši mesec. Ves prazničen je zame, odkar sem se pred dvajsetimi leti prav v prvih februarskih dneh prvič zazrla v sinove oči. Nekaj minut pred enajsto je in naslovi novic oznanjajo, da se ob tej uri začenjajo v Pripjatu rusko ukrajinska pogajanja. Ne raziskujem, po katerem času. Brskam po fotografijah. Vsakič, ko na njej zagledam vojaka sinovih let, ukrajinskega ali, bog se usmili, ruskega, me stisne pri srcu. Ti mladi fantje so se še nedavno, tako kot moj sin, veselili življenja, »džemali« s prijatelji v jazzovskih ritmih do jutra v svojih prvih samostojnih domovanjih, v študentskih ali kakšnih drugih »flatih« in sobicah, solirali s trobento in saksom in bobni, zaljubljeno objemali svoja dekleta, jim kuhali njihove najljubše testenine, jim ob svečkah in kozarcu dobrega vina odstirali svoja drobna veselja, se zazirali v Benetke in Toskano in se navduševali nad italijanskim »la dolce vita«, se strastno upirali vsemu, kar rečeta mama in oče, divjali po cestah, navijali za Hamiltona in Verstappna, načrtovali, kako se bodo enega dne brez zadržkov zapeljali skozi »Zeleni pekel« po Nürburgringu; vizionarsko so se zazirali v prihodnost, ji prisluškovali in pisali glasbo za nove svetove, ki prihajajo; brezskrbno so sanjali svoje ustvarjalne sanje na širnem nebu vsega velikega življenja, ki je še pred njimi; in »Brothers in Arms« je bila le »muzka«, ki se je ne naveličaš in daš v ta komad vse, ko ga »prtegneš« na Fenderco ali Gibsonko ali PRS-ko; kako je to res znal dobri stari Knopfler, legenda!
Zdaj je njihovo, a vse bolj tudi naše širno nebo zamegljeno, zatemnjeno od dima, »pekel« je dobil podobo vseh barv; vzhodna obzorja so še malo manj, kar so bila; rožna milina jutranje zarje je tudi z naših gričev vse bolj otožna; v rdečem soncu vzhajajočega dne so zarisane nove podobe trpljenja, negotovosti in bolečine. Spet nekaj nenasitnih brezčutnih pošasti ubija sedanjost in uničuje prihodnost naših otrok.
Kje in kako se v resnici začne vse to? Vse invazije, vsa zavojevanja tujih ozemelj, vsa vkorakanja, vsa militantna posilstva, vsa bombardiranja, vse uničenje; vsi tedni, kakršen je bil minuli? In kakršen se zmeraj in nesporno zapiše v svetovno geopolitično zgodovino ter zareže v spomine milijonov.
Foto: Ana Ašič
Na našem spletnem portalu se je prejšnji teden začel običajno in delovno, v ponedeljek, približno v tem istem času, z objavo, mislim da, že osmega ali devetega, morda celo desetega dela sage o predvolilnem nagrajevanju in kupovanju političnih in interesnih bonitet s slovenskim skupnim dobrim v državnih loviščih s posebnim namenom, o brezsramnih potezah ministrstva za kmetijstvo, ministra, njegovih uradnikov in njegovih tesnih interesnih akterjev in drugih »špilerjev«, ki popolnoma brez skrupula in kot kakšni Putinovi vojaki in Kadyrovi mudžahidi marširajo k cilju, ki so si ga zastavili že pred leti in ga niso nikoli opustili; torej, poseči v državna lovišča in si jih podrediti; si z lažjo prisvojiti »svoja nekdanja ozemlja«, najlepše lovske terene, svoj »Krim«, varstveno najbolj delikatna območja edinstvene narave in jih izkoristiti za svoje lastne »posebne« namene!
Po objavi je nenehno zvonil telefon, oba uradna elektronska naslova, pa tudi oba moja zasebna, vsi so bili zatrpani s pošto in sporočili predvsem tistih, ki zgroženo opazujejo, kako se pred očmi vse slovenske javnosti odvija še ena divja privatizacija na čistih političnih in politikantskih temeljih, skonstruirana na floskulah, manipulacijah in lažeh, silovito motivirana s poželenjem, pohlepom in osebnim okoriščanjem peščice lovskih in političnih volkov, neustavljivo podprta z netransparentnim interesno političnim lobiranjem, a brez enega samega tehtnega strokovnega argumenta, brez vsakih manir, brez najosnovnejše politične kulture, državljanske odgovornosti, osnovne poštenosti in, ja, tudi brez temeljne pokončnosti tistih, ki so v bistvu na javnih in državnih uradniških položajih ter plačani iz skupnega davkoplačevalskega denarja ravno zato, da skupno dobro in državno premoženje branijo pred parcialno interesno pogoltnostjo in koruptivnostjo vseh tistih, ki v svojem »hiru« več ne vedo, kaj je prav in kaj ni; predvsem pa jim je za to tudi čisto vseeno! Da le dobijo, kar hočejo! Da le dosežejo svoj cilj! In svojim podpornikom in prilizovalcem poplačajo usluge pri doseganju svojih osebnih, interesnih in političnih ambicij! A ne iz lastnega žepa! To bi bilo preveč nevarno, saj bi bilo na ta način preprosto dokazati koruptivno kontaminiranost in korupcijo! Zato se to dela drugače! Prikrito. In navidezno skrito. S političnimi uslugami!
V »temnem spletu« političnih navez
Tako gre to. Ti meni podporo, da postanem župan ali poslanec ali minister ali predsednik pomembne interesne organizacije; jaz bom pa potem »v temnem spletu« političnih navez zlobiral tak zakon, da boš ti dobil tisto, kar hočeš! Najlepše gamsje lovišče na pobočju Razorja, kočo v Triglavskem narodnem parku, lep kos lovišča na območju in v zaledju Krvavca, v Kamniških planinah, nad Logarsko dolino, na Goričkem… no, ja, tu so se morda Šalovci res uprli; in tudi vaščani Boreče; in pomurske občine in ta državni svetnik Maučec, čisti »špilferderber«, da takole javno izpostavi, kako v Prekmurju v resnici ljudje niso za to, da se poseže v LPN Kompas Peskovci, čeprav je bilo z Državnim svetom vse tako lepo zmenjeno, jasno, kar na jagi… ampak, dobro, se bomo pač za kratek čas malo potegnili nazaj in ponovno »udarili«, ko nihče več ne bo tega pričakoval, malo moramo vsaj navidezno popustiti, saj so tam, v Prekmurju, nekam nenavadno enotni in jim je bolj kot to, kdo je iz kakšne stranke, pomembno, za kaj gre… to res ni fino… bomo pa ta čas poskrbeli na Kočevskem, da mi dobimo mesto novega direktorja lovišča s posebnim namenom, ker, jasno, v tem je tudi trik tega preimenovanja iz treh lovišč v eno lovišče Kočevsko, da bo nov razpis za vodjo, ki pa mora biti zdaj za prmej »naš«, da bomo mi delali po Kočevskem, kar bomo hoteli, da bomo lahko streljali jelene v medaljah, kakor in kolikor in kadar
Foto: Janez Papež
in s komer koli bomo hoteli, pa ne bo nihče za to izvedel in zoprnjeval, ali smo ta več tisoč evrov vredna darila »poslovnega« ali »strateškega« ali »političnega« ali »interesnega« partnerja prijavili ali nismo; kaj to koga briga; in še manj to, s kom vse se dobivamo sredi Roga v tistem »trnovem robidovju« in v tihi temni noči ob topli peči; mi bomo tu glavni in bomo gospodarili s tem, ne pa en »Švabo« in Italijan, ki drago plačuje zakup odstrela in najem koče, in potem v svojem navdušenju nad mirom in lepo naravo, ki jo ima tu, zmeče še ogromno denarja za to, da kupuje krmo za divjad; v koče jim pa potem pridejo skuhat profesionalne kuharice in imajo tako kar eno redno plačano delo pri njih; in revirni lovci tudi; ne, ne bodo več ti ljudje delali za tujce, ki imajo denar in vse to plačujejo, in, nezaslišano, dajejo tem ljudem celo kakšen »trinkgeld«; ampak bodo delali za nas, ki tudi imamo denar, ampak mi ga ne damo in ga ne bomo dajali za to, da bi z njim poniževali naše ljudi in jim plačevali za to; to pa ne!; in tudi »trinkgelda« ne bodo dobili od nas! ni govora, tega se mi ne gremo, ker mi nismo industrialci in advokati in doktorji in taki s temi bednimi navadami, da nagrajujejo tiste, ki delajo zanje; ne, vsi ti ljudje, od lovcev in kuharic do zelo mladih študentk in luštnih deklet za zabavo, vsi bodo lepo srečni in zadovoljni in pridni že samo zato, ker bodo lahko služili nam, pa če bodo za to kaj plačani ali ne!, saj dobro vedo, kdo smo mi, kaj delamo, čigavi potomci smo, od kod prihajamo in, kam gremo!; menda jim je jasno, da smo mi siloviki!; in čeprav pri nas nikoli o tem odkrito ne govorimo in te besede sploh ni, nihče je ne uporablja; in se tudi ne želimo s tem naglas postavljati, je vendarle res, da jih nimajo samo Rusi, to pa ne!; je že res, da je pri njih, v Rusiji silovik tudi njihov predsednik!; ampak tudi mi smo nekoč, še ne tako davno delali za take službe…in se šele potem, kasneje prelevili v to, kar smo danes… kaj KGB!?…in FSB!?, pri SDV-ju, lubčki, pri Službi državne varnosti, pa še kje, nismo niti malo zaostajali za njimi!; tako da ni to čisto nič drugega in nič drugače!; tudi mi držimo skupaj, nič nas ne razbije, nič nam ne pride do živega; tudi mi imamo svoje oligarhe in framasone in v »fantovskem« lobiju smo čisto doma; in kar nekaj nas je, ki smo »vse to v enem«!; močnejši od vsega smo!; vse imamo »v šahu« in šele začenja se v bistvu zares, vladavina nas, pravih, klenih, slovenskih »poklicanih«!; ampak počasi, potihoma, da lepo vse dobimo v naš krog; no, potem, enkrat, kasneje, ko bo vse lepo na svojem mestu in zmenjeno in bo ta nepredvideni cirkus ob tem našem zavzetju vsega, tudi teh lovišč s posebnim namenom že malce »pozabljen«, bomo pa speljali končno rešitev; in bomo samo zakorakali do konca, čez »Krim« in »do Kijeva«; takrat bomo razdelili vse; in razkosali še Ljubljanski vrh, pa Pohorje, pa vse drugo, ampak zdaj, tik pred volitvami je najbolj važen Razor, Ljubinj, ker to je res top lovišče in tudi že kar nekaj časa obljubljeno; poleg tega je nadvse všeč tudi našim evropskim prijateljem, seveda ne kakršnim koli ali komur koli, samo top…seve, prijateljem iz naših evropskih organizacij in to; in prav tako tereni v Kozorog Kamniku, ker tukaj smo se pa spet lepo zmenili…s »Kamničani« moramo lepo sodelovati…za naše dobro, in minister to lepo razume; zdaj pa sploh, ko kandidira pri tej stranki, ki bo najverjetneje v vsaki vladi, naj bo leva ali desna ali srednja, od boga ali od hudiča, ni važno, da le spet pride »gor« in dobi, kar najbolj hoče; minister pa po možnosti isti resor, ko zdaj že vse tako lepo razume, kako mora tam biti; če ne, bo šel pa v Novo mesto, kar tudi ne bo tako slabo…in itak bo hodil tja v vsakem primeru…ampak pustimo zdaj to in se veselimo »vizionarske« osveščenosti največje opozicijske stranke, ki že sluti vse to in si ne želi pokvariti prihodnjega sodelovanja; pa tudi sedanjega nabiranja političnih točk ne, kar je tu, na Kamniškem tudi pravo »korporacijsko« vprašanje, pa še na ozemlju Nadškofije Ljubljana je vse skupaj! Res, čisto vse je lepo zmenjeno, postrojeno v vrsto in ravno prav do zadnjega obremenjeno s pravimi »nahrbtniki«, tako da je možno korakati samo tako in nič drugače, kot se reče; direktno naprej, na juriš, na državna lovišča, ki bodo kmalu le še daljni spomin! In ko bo to naše, bomo delali, kar bomo mi hoteli, pa naj vsi še tako otresajo gobec! In samo ne ob tem omenjat parlamenta in medijev in javnosti! Ker nič od tega ni faktor za nas! Parlament bo delal tako, kot bomo mi rekli! Pojma nimajo, za kaj gre! Vse glasove imamo preštete, za vsakega vemo, povsod imamo naše, ne izgubljamo energije, vemo, do koga se splača iti; in do koga ne. Kakšno lobiranje!? A je kdaj kdo kaj takega prijavil!? Ni
Foto: Vlado Jehart
šanse! Je vse urejeno! KPK!? Da ne bo kdo počil od smeha! Saj nismo padli na glavo! Tisto o brezzobih in papirnatih in ne vem kakšnih tigrih in zmajih in vsem tem smo že zdavnaj usvojili, tako da je ta KPK in so vse te komisije, vsaj, ko gre za nas, res točno to, kar je rekel Churchill! Kar se tiče parlamenta, torej, je že kar nekaj časa vse tako, kot mi hočemo! Večina je naša; kar pa še ni, pa še bo! Mediji so itak naši; vsaj ta glavni; ostalo pa itak ne šteje! A javnost? Pa koga to briga!? Demokracija!? Tega je zdaj konec! Tukaj je pač ne bo! A je jasno!?! Ker, ene stvari so pa take, da se mora za njih odločiti eden! In tukaj bomo odločili mi! Ker smo v tem trenutku na tem mestu edini, ki to »res lahko«! In tudi bomo!
Ljubeznivo slovo, ministrove laži in brezsramno koketiranje v parlamentu; a vendarle je kar nekaj poslancev spregledalo »flop«!
Tako je torej v ponedeljek in v torek rezoniralo vse, kar se je intenzivno nabiralo in sestavljalo zadnje leto; in še posebej v poslednjih štirih mesecih, vse od oktobrskih »nevarnih akrobacij na spolzkih prepadnih stenah slovenskih lovišč s posebnim namenom«.
Zaradi fotografije »štirih lovcev« je bila naša zgodba za ene menda »konstrukt«, a so to povedali mirno, ne preveč zares, nič divje, ali jezno ali zamerljivo, in daleč od kakšnih groženj s čimer koli, kar je tudi že bilo kdaj prej; tokrat pa kar nekam presenetljivo umirjeno in spokojno, nenavadno lepo in, ja, s kančkom otožnosti, kot je to zmeraj, ko se kdo dokončno poslovi od tebe; in v tem ljubeznivo, kot še nikoli doslej. No, si rečem, pa imajo numerologi menda res prav, da ta 22. februar 22. leta in ta datum iz samih dvojk, resnično prinaša nekaj novega in močnega in edinstvenega in lepega in prelomnega v naša življenja! Saj, vsak konec je, vsaj zame, točno to! Prelomnica, polna čudovitih obetov! Začetek nečesa novega, boljšega! Ne morem pomagati, kot pravi astrolog, to je pač takšna pozicija Jupitra v moji natalni karti, da se me zmeraj drži neuničljiv optimizem! Odgovorim pa vseeno rahločutno in ob tem brzdam svoje navdušenje, da ne razblinim liričnosti trenutka; v junaških epih, nenazadnje, itak ves čas živim! To je bil torej poetični torek!
A v sredo v tem smislu že ni bilo več kaj bistveno posebnega! Že ob devetih zjutraj se je v Državnem zboru začela seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer je bilo v prvi točki govora o spornem predlogu in nič manj spornih amandmajih za spremembo Zakona o divjadi in lovstvu. Končalo se je natanko tako, kot nam je bilo s strani enega od akterjev že oktobra povedano, da se bo, skladno z zgoraj opisanimi razmisleki in prepričanji in načinom delovanja »temnega spleta« politikantskih navez in tu vpletenih slovenskih interesnih in političnih silovikov!
Res je sicer malce presenetil predsednik Lovske zveze Slovenije, ki je neuradno napovedoval precej več temperamentne zavzetosti in vsega, kar bo na Odboru povedal, kot pa dejansko potem je, kar je bilo pravo olajšanje, saj je, kot smo že večkrat zapisali, res precej naporno, kadar mag. Lado Bradač spregovori z vso svojo neustavljivo silovitostjo, še zlasti, ko gre za kontroverzne teme kot sta uničenje lovišč s posebnim namenom in streljanje zavarovanih medvedov. Slednjega je prav te dni končno dobil, potem, ko je ves december in januar srdito in javno in neučakano in trmoglavo »cepetal«, da hoče odstrel medvedov, ker da bodo sicer kmalu po Sloveniji padali mrtvi. In zdaj res bodo. Medvedi. Ki bodo dajali svoja življenja za politične točke enih ambicij.
Morda je bil prav zato, ker je to že vedel, na Odboru, bolj kot smo vajeni, umirjen tudi Branko Tomažič, ki je predstavil stališče Državnega sveta. Največ besed je pošteno namenil predstavitvi »ločenega mnenja« dr. Marjana Maučeca, ki se kot Prekmurec in glasnik tamkajšnjih interesov, četudi je sicer član SLS, ni pridružil podpori za poseg v Zakon o divjadi in lovstvu ter s tem posege v lovišča s posebnim namenom.
Predsednik LZS in predsednik Državnega sveta, mag. Lado Bradač in Alojz Kovšca sta sicer dobra lovska tovariša, ki se rada podružita tudi na lovu, pa najsi bo kot gosta raznih »kraljev« na Kočevskem ali pri »Lajčiju«, Ludviku Rituperju, predsedniku Zveze lovskih družin Prekmurje in starešini Lovske družine Prosenjakovci na Goričkem, pa še marsikje vmes, tako da nekako ne preseneča njuna »enotnost« v pogledih na lovišča s posebnim namenom in njuna usklajena podpora posegom vanje!
Foto: Ana Ašič
Lovski tovariš, četudi vsaj navidezno malce »oddaljen« od prvih dveh, je tudi Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, ki je prav tako v svojem in imenu institucije, ki jo predstavlja, podprl razformiranje lovišč s posebnim namenom; že s precej jasnim besednjakom tistih, ki bi želeli uvesti lovno pravico po lastništvu zemlje in gozdov.
Vsemu temu se je z branjem dolgega sestavka o loviščih s posebnim namenom skušal po robu postaviti v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije mag. Janez Logar, a se je dober namen, ki ga je verjetno imel, zaradi dolžine in monotonosti nastopa, obrnil bolj proti njemu in kvečjemu v vprašanje, ali je to tako zato, ker mu je dal kdo jasno vedeti, kdo je resnični gospodar nad Zavodom za gozdove; in, kako mora v resnici plesati vsak, ki je na tem mestu; sploh, če želi, da bo na koncu koncev zlezel iz vede-ja na potrjeno direktorsko mesto.
Morda tudi zato Janez Logar ni oponiral ministru za kmetijstvo dr. Jožetu Podgoršku, ko je ta v sredo sredi parlamenta naravnost lagal Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in vsej tam prisotni, a tudi najširši slovenski javnosti! Večkrat je namreč ponovil trditev, da »gre za 690 hektarjev lovišča na planini Razor, ki je bilo odvzeto Lovski družini Ljubinj«, kar pa evidentno zanikajo vse razpoložljive listine in dostopni zgodovinski viri! To za ministra ni ovira, da ne bi kljub temu poslancem mazal oči s takšno lažno izjavo in z očitno vsemi sredstvi skušal priti do cilja in do tega, da bi vendarle izpolnil očitna pričakovanja tistih, ki že dolgo pritiskajo in hlepijo po tem edinstvenem gamsjem lovišču in koči v Triglavskem narodnem parku! To je res fascinantno! Kaj vse je pripravljen storiti en minister, da nekaj dobi zase in za svojo »kompanijo«! In koliko vsega tega je pripravljen »požreti« en Odbor in poslanci Državnega zbora!
Dr. Jože Podgoršek sicer večkrat poskrbi, da ostane kakšen njegov nastop nepozaben, ampak ta, to sredo, je bil pa prav gotovo eden njegovih »highlightsov«! Samo še tisti, ko je en dan po facebooku pisal solzavo pismo podpore svoji ministrski predhodnici, dan ali dva kasneje pa se je že videlo, da je s »svojo družbo« dr. Aleksandri Pivec zaril nož v hrbet, se lahko meri s tem! Ne, nismo nobeni »fani« nekdanje ministrice! A tipi, s takšnim moralnim in značajskim profilom, kot je Podgorškov, enostavno ne bi smeli imeti mesta v državni upravi in še manj v slovenski politiki; najmanj pa seveda na kateri koli univerzi! Kaj bo pa naučil mladino!?! Značajnosti!?! Tragika slovenske države in državljanov je prav v tem, da povsod, kamor se obrneš, kar mrgoli točno takšnih profilov!
690 HEKTARJEV POBOČJA RAZORJA NIKOLI NI BILO ODVZETO LOVSKI DRUŽINI LJUBINJ! MINISTER IN NJEGOVA »KOMPANIJA« LAŽEJO PARLAMENTU IN JAVNOSTI! // Vsi pisni viri nesporno dokazujejo, da pobočje Razorja in del lovišča Prodi Razor, ki si ga na vsak način želi prilastiti LD Ljubinj oziroma del njenega članstva, nikoli ni bil del LD Ljubinj in ji tudi nikoli ni bil odvzet, kar lažnivo trdi minister za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek! Nasprotno! Tudi član LD Ljubinj inženir Ivan Božič je leta 1997 v njihovem lastnem zborniku ob 50. obletnici LD Ljubinj podrobno opisal zgodovinsko spreminjanje meja, kjer je evidentno, da med »nekdanjimi ozemlji« nikoli ni bilo lovišče nad mulatjero! Celo več, kot je razvidno, se je zadnja meja spreminjala leta 1957 in po tem, kar je tam navedeno, je ta meja celo dober kilometer nižje pod mulatjero, kot pa »de facto« ta trenutek obstaja, saj je bilo Lovski družini Ljubinj pred leti, potem, ko je bil v državnem lovišču Prodi Razor določen le še en čuvaj, del lovišča pod mulatjero v bistvu že podarjen! // Ivan Božič, dipl. ing., »Zgodovina lova in naše lovske družine«, Iz zbornika ob 50. obletnici LD Ljubinj »LOVSKA DRUŽINA LJUBINJ«, 1997 // Foto: AnaAsicSic! Team
Kaj vse se je popolnoma brezsramno, četudi skrit za masko, javno šel minister! Naravnost povedno je bilo njegovo »zviranje« pred vsemi, hlastajoče zahvaljevanje za »kr´ neki« in vneto obljubljanje, da »bo pa pri Boreči na Goričkem še vse treba temeljito pretehtati, ker tam, tam pa so eni tehtni pomisleki«; pa krčevito »odmikanje« od LD Krvavec in »vroče točke«, ki jo predstavlja njegova povezanost z županom Francem Čebuljem iz Cerkelj na Gorenjskem in dejstvom, da je že 14. februarja letos začel pripravljati podzakonski akt za dodelitev dela LPN Kozorog Kamnik omenjeni Lovski družini Krvavec, ki ima sedež v Cerkljah na Gorenjskem; na Štefanji Gori pa znameniti lovski dom, kjer je zmeraj živo družabno življenje tamkajšnjih lovcev in njihovih lovskih tovarišev in simpatizerjev z vseh koncev in krajev.
Skratka, v vseh teh turbulencah je bilo nazadnje videti, da je minister, samo zato, da bi njegov balon vendarle nekako priplul vsaj do Ljubinja in Razorja in morda še do Krvavca, začel iz košare metati vse, kar se mu je zdelo, da lahko žrtvuje, od Boreče naprej; samo da bi nekako spravil »čez« zahrbten amandma predloga za spremembo Zakona o divjadi in lovstvu in končno dosegel posege v državna lovišča s posebnim namenom! Predvsem pa, da bi takoj in čimprej vsaj tistih 690 hektarjev Razorja vendarle prišlo v prave roke!
Več ali vsaj enako nelagodje je bilo v zraku le še ob »tesnobnem« nastopu Tine Heferle, poslanke LMŠ-ja, ki sicer ni članica tega matičnega odbora in je, zanimivo, v sredo »le« nadomeščala poslanskega kolega Jožeta Lenarta; Domžalka, ki menda trenutno živi v Mengšu, Kranjčanka po rojstvu, kamniška gimnazijka, in nekdanja državna uslužbenka Ministrstva za kmetijstvo oz. Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; z neverjetno empatijo do ministrove in ministrske in vladne nerodnosti pri vlaganju predloga za spremembo Zakona o divjadi in lovstvu; pri čemer je potem Zakonodajno pravna služba DZ opozorila, da je tisti eklatanten poskus brisanja 68. člena pravzaprav protiustaven; torej le še nastop te poslanke, ki ji tudi vsa bleščeča, oranžno nadihnjena podoba in v vsakem stavku skoraj trikrat izgovorjena beseda »iskreno« in še manj podučevanje ministra in modrovanje o tem, kako si želi, da bi ne prihajalo več do takih zapletov in še nekaj takšnega premlevanja kar tjavendan; vse to ji torej ni moglo pomagati, da bi njen nastop deloval res suvereno. Tako ji je bilo pač naročeno. To je ta kamniška »geopolitika«, ki je tokrat sicer navidezno presenetlljivo, a »korporacijsko« podprla Janševo vlado in njegove, po državnih loviščih koprneče poslance, ki to seveda podpirajo, kot je povedal SDS-ov član Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poslanec Leon Merjasec, ki je tudi lovec in gospodar Lovske družine Šmarna gora. LMŠ-jevi pa so se s svojo »držo« očitno tudi malce »zavzeli« za svojega poslanca Igorja Pečka, ki je, o, kakšno naključje, lovski pripravnik prav pri Lovski družini Krvavec! Prav LD Krvavec naj bi tudi že v »prvi rundi« dobila lep kos državnega lovišča Kozorog Kamnik!
Sploh postajajo lovski pripravniki vse pomembnejši »špilerji«! Tudi eden od, vsaj navidezno in formalno, ključnih akterjev v sagi o uničenju državnih lovišč s posebnim namenom, mag. Robert Režonja, generalni direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je lani spomladi na Mariborskem opravil teoretični, jeseni pa v LPN Ljubljanski vrh še praktični del lovskega pripravništva in lovski izpit, tako da zdaj z direktno člansko izkaznico Lovske zveze Slovenije lažje hodi naokoli z lovskimi funkcionarji po lovih in po vsem, kar sodi zraven! Pa še pomeni se z njimi človek obenem o vsem! Zato je tudi tako zanimivo, kako tiho je vse o Ljubljanskem vrhu, čeprav so tu vsaj štiri lovske družine, ki jim ni vseeno za ta lovišča; med njimi tudi, lovsko zelo aktivna in še posebej zagnana Lovska družina Tomišelj, ki jo kot starešina vodi prav mag. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije in dolgoletni predsednik Zveze lovskih družin Ljubljana, širši javnosti sicer dobro znan tudi kot generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na Ministrstvu za notranje zadeve, ki tudi po tej strani zelo dobro ve, kako se takim in podobnim rečem »streže« v parlamentu!
Seveda pa je v sredo kar nekaj poslancev, tudi tistih, ki so potem glasovali tako, kot so morali, spregledalo igro in nameravani »premet« in z njim pretkano desantni pristanek na Razorju; in prej ko slej povsod, kjer bo kdo želel, ko bo enkrat izveden precedenčni primer!
Foto: Ana Ašič
In za to gre! Ko namreč enkrat pride do prvega primera, kjer nekaj uspe, pa naj je to zakonito ali ne; naj je prav ali ne; naj temelji na laži ali resnici; ko se to torej enkrat in prvič zgodi, poti nazaj največkrat ni! In ko se to začne v parlamentu, pri zakonodajalcu samem, je to zmeraj začetek zelo slabega konca!
Silovike je treba ustaviti!
Tudi to, ob čemer smo tako osupnili v četrtek zjutraj; in, kar zgroženo in nemočno opazujemo že peti dan v Ukrajini, se je začelo natanko tako! Že zdavnaj! Takrat, prvič, ko temu avtokratskemu duhu ni bilo dovolj odločno rečeno ne! Ko ni bil ustavljen, dokler je bilo to še mogoče!
Zmeraj se začne na enem »Razorju«, za katerega nihče ne ve in je morda le malokomu mar! Potem pa to raste. In postaja veliko. In večje. In še večje! In potem se nekega dne zgodi »Krim«. In ta pretveza o »naših nekdanjih ozemljih«! »O naših nekdanjih loviščih«! A vse se zdi daleč in neresnično in nemogoče, da bi bilo res. Tam, nekje. Eno jutro pa je tu! Čisto blizu! In povsod! Neizogibno surovo! Takrat je prepozno!
Sklonjenemu, priklonjenemu, lobotomiziranemu, prevaranemu, izigranemu, utišanemu, posiljenemu ali požganemu parlamentu zmeraj sledi tragedija! V Ukrajini in Rusiji velika in krvava in usodna za vso Evropo, za ves svet. Kje drugje pa morda navidezno res manjša, a v dani realnosti, času in prostoru prav tako boleča in nesprejemljiva, saj je v resnici le drugi obraz istega zla! Je ista demonstracija brezobzirne moči in nadvlade ter brezčutnega doseganja ciljev in teptanja vseh vrednot, dogovorov, zakonov, norm in standardov civiliziranega obnašanja in demokratičnega delovanja, kar zmeraj in povsod prinaša opustošenje in trpljenje večini, zato, da si manjšina tistih, ki imajo že vsega preveč, najbolj pa neomejene moči, superiorno podredi in prilasti vse, kar se ji zahoče in kakor ji pade na njeno posiljevalsko pamet! Ne zato, ker bi bilo to v čemer koli prav, ampak enostavno zato, »ker lahko«! To so res »siledžije«, perfidni nasilneži, militantni posiljevalci, ki se v resnici bojijo žensk in jih sovražijo, podpihnjeni in podprti z ideologijo totalitarne ekspanzije, obdani s kimavci, brezhrbteničarji, hlapci, deklami, playboyi in koketami vseh vrst; siloviki; neustavljivi avtokratski duhovi, ki prezirajo vse, ne spoštujejo nikogar in ničesar ter brez zadržkov in brez svetinj sociopatsko korakajo k brutalnemu uresničenju svojih psihopatskih ciljev!
Zato se je treba takoj, ta trenutek, tudi pri aktualnem vprašanju slovenskih državnih lovišč s posebnim namenom in pri eklatantnem poskusu njihovega, na lažeh in manipulacijah utemeljenega prilaščanja v resnici zelo zresniti in se močno vzeti v roke ter temu odločno reči ne! Kot ima Vladimir Putin v Rusiji in Ukrajini prst na sprožilcu globalnega uničenja, se namreč tudi ti gospodje tukaj, v Sloveniji, igrajo z nevarnim in smrtonosnim virusom, ki razkraja demokracijo in na koncu koncev vsem prinese le temo in uničenje! Zato je treba te silovike res ustaviti! Takoj!
Foto: Ana Ašič
Slovar pojmov
SILOVIK, SILOVIKI: Po ruskem političnem leksikonu je silovik politik in »močnik«, ki je prišel na politično polje iz tajnih, varnostnih, vojaških in drugih podobnih služb; večinoma gre za nekdanje uslužbence in sodelavce KGB, GRU, FSB, SVR, FSO, Zvezne službe za nadzor nad drogami in druge oborožene sestave in njihove pripadnike, ki so prišli na vplivne položaje. Gre za vplivne in močne »pragmatike«, ki uporabljajo vsa sredstva za doseganje svojih ciljev; v Rusiji se ena od njihovih »naravnih preferenc« kaže tudi v privrženosti k ideji obnovitve močne »Velike Rusije«. Ne gre za kohezivno skupino in jih je najti povsod, največ pa seveda v administraciji. Med znamenitimi ruskimi siloviki je na prvem mestu Vladimir Putin; ob njem pa še nekaj njegovih najtesnejših sodelavcev: Sergej Šojgu, Sergej Ivanov, Viktor Ivanov etc.
Povzeto po Wikipedii // https://en.wikipedia.org/wiki/Silovik
Foto: Ana Ašič
Več: NAJBOLJ NUJNO JE UGODITI LOVIŠČU LJUBINJ IZ VOLILNEGA OKRAJA DANIJELA KRIVCA!?! NAMESTO BRISANJA 68. ČLENA PERFIDNA ZAHRBTNOST?! POSEGU V ZAKON O DIVJADI IN LOVSTVU JE TA TRENUTEK ABSOLUTNO TREBA REČI NE! IN, JANŠI SE BO ŠE OTEPALO, DA NI PRAVOČASNO PRISTRIGEL PERUTI PODGORŠKU!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 21. februarja 2022, https://anaasicsic.com/2022/02/21/najbolj-nujno-je-ugoditi-loviscu-ljubinj-iz-volilnega-okraja-danijela-krivca-namesto-brisanja-68-clena-perfidna-zahrbtnost-posegu-v-zakon-o-divjadi-in-lovstvu-je-ta-trenutek-absolutno-treb/
Več: »ŠKODLJIVI PREDLOG O ČRTANJU 68. ČLENA ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU ZA SLOVENSKO DRŽAVO POMENI ENE VRSTE SUBVERZIVNO DEJAVNOST!«, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 15. februarja 2022, https://anaasicsic.com/2022/02/15/skodljiv-predlog-o-crtanju-68-clena-zakona-o-divjadi-in-lovstvu-za-slovensko-drzavo-pomeni-ene-vrste-subverzivno-dejavnost/
Več: VOLČJE OBLEGANJE DRŽAVNE LOVSKE KOČE V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU! BO MINISTER UGODIL PRITISKOM IN POSKRBEL ZA HITRO »REŠITEV«? ALI PA SI BO UPAL »STATI IN OBSTATI« POKONČEN NA STRANI DRŽAVNEGA PREMOŽENJA IN TOREJ NAS VSEH?, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 5. novembra 2021, https://anaasicsic.com/2021/11/05/volcje-obleganje-drzavne-lovske-koce-v-triglavskem-narodnem-parku-bo-minister-ugodil-pritiskom-in-poskrbel-za-hitro-resitev-ali-pa-si-bo-upal-stati-in-obstati-pokoncen-na-str/
Več: NAJBOLJ OBČUTLJIVA NARAVA, GAMSI, KOZOROGI, MEDVEDI, DRŽAVNA LOVIŠČA IN DRŽAVNO PREMOŽENJE ZA POLITIČNE TOČKE ENE ALI DVEH »ZDILANIH« POLITIČNIH OPCIJ, ZA LOVSKO STRAST IN POŽELENJE, OSEBNO OKORIŠČANJE IN KORUPCIJSKE POSLE!?!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 3. novembra 2021, https://anaasicsic.com/2021/11/03/najbolj-obcutljiva-narava-gamsi-kozorogi-medvedi-drzavna-lovisca-in-drzavno-premozenje-za-politicne-tocke-ene-ali-dveh-zdilanih-politicnih-opcij-za-lovsko-strast-in-pozelenje-osebno/
Več: POIMENSKA NAVEDBA V ZAKONU JE PRAVNA VAROVALKA PRED DNEVNO POLITIČNIMI IN INTERESNIMI TEŽNJAMI TER PRED UKINJANJEM IN SPREMINJANJEM LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM Z VSAKOKRATNO POLITIČNO OBLASTJO! TOREJ JE ŠČIT TOČNO PRED TEM, KAR SE TA TRENUTEK RES DOGAJA!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 11. novembra 2021, https://anaasicsic.com/2021/11/11/poimenska-navedba-v-zakonu-je-pravna-varovalka-pred-dnevno-politicnimi-in-interesnimi-teznjami-ter-pred-ukinjanjem-in-spreminjanjem-lovisc-s-posebnim-namenom-z-vsakokratno-politicno-oblastjo-torej-je/
Več: EKOLOŠKO, EDUKACIJSKO IN VARSTVENO JE POMEN LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM ŠIRŠI IN VEČJI, KOT GA RAZUMEJO NEKATERI NOSILCI NAČRTOVANE REFORMACIJE!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 29. oktobra 2021, https://anaasicsic.com/2021/10/29/ekolosko-edukacijsko-in-varstveno-je-pomen-lovisc-s-posebnim-namenom-sirsi-in-vecji-kot-ga-razumejo-nekateri-nosilci-nacrtovane-reformacije/
Več: NEVARNE AKROBACIJE NA SPOLZKIH PREPADNIH STENAH SLOVENSKIH LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 21. oktobra 2021, https://anaasicsic.com/2021/10/22/nevarne-akrobacije-na-spolzkih-prepadnih-stenah-slovenskih-lovisc-s-posebnim-namenom/
Foto: Janez Papež
Po novici je zgodba. Za njo smo mi. Sic! Publicistika s pogledom.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Dragi bralci in bralke, za nas od nekdaj šteje vsaka zgodba. Ali šteje tudi za vas, veste v resnici le vi. In le vi sami lahko to tudi poveste. Z dobro mislijo, besedo ali dejanjem. Za vse smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Ustanovitelj in izdajatelj neodvisnega angažiranega in avtentičnega spletnega portala Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom
HIŠA ZVEZD
Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana
Svetimo v temi!
Matična številka: 2262479000 Davčna številka: 13951866
Transakcijski račun: SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom
je neodvisni spletni medij, publicistični spletni portal magazinskega tipa, ki z angažiranimi in avtentičnimi profesionalnimi publicističnimi in novinarskimi prijemi tedensko osvežuje svoje spletne strani in javnosti prinaša vsebine s področja narave, okolja in prostora ter njihovega prepleta z vsemi dimenzijami javnega, političnega, kulturnega, gospodarskega in družbenega življenja doma in po svetu.
Idejni rojstni dan Ana Ašič Sic! Publicistike s pogledom je na Gornjem trgu v Ljubljani
18. novembra 2018.
Na slovenskem in svetovnem spletu je portal začel delovati
13. aprila 2019.
V razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije je bila Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom vpisana
1. septembra 2020
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022©Vse pravice pridržane.
