BISTRČANI Z NOVO CIVILNO INICIATIVO IN PETICIJO ODLOČNO, ZDRUŽENO IN ENOTNO V BRAN NEOKRNJENE NARAVE TER ŽIVLJENJA IN BIVANJA V TEM KULTURNO, HISTORIČNO IN BIODIVERZITETNO EDINSTVENEM PROSTORU POD SNEŽNIKOM! VSI LJUBITELJI TE, DRUGE NAJBOLJ OBISKANE GORE V SLOVENIJI, »SVETE GORE« JUŽNE SLOVENIJE, SLOVENSKE »FUJI«, ZDAJ JE TRENUTEK ZA JASNO, TRDNO IN NEOMAJNO PODPORO TEJ GORI, TEM KRAJEM, TEJ NARAVI, TEM LJUDEM!

V torek, 12. novembra 2024, je bila v Ilirski Bistrici ustanovljena Civilna iniciativa Snežnik, zastavljena kot široka in odprta platforma za vse posameznike, društva, iniciative in skupine, ki jim je mar za življenje in naravo na Snežniškem, za njuno ohranjanje ter za sonaraven, do naravnih, geomorfoloških, kulturnih, historičnih, etnoloških, arheoloških in bivanjskih vrednot senzibilen način življenja, delovanja in razvoja v tem edinstvenem prostoru pod Snežnikom. Tega, te narave, teh krajev, teh ljudi in vsega, kar tu je in živi, dragi bralci in bralke, tako kot drugod po Sloveniji, tudi tu mi ne damo! Vsi, ki ljubimo in spoštujemo naravo ter vrednote, ki nam jih ponuja in želimo z vsemi, ki prihajajo za nami, z njimi še naprej živeti, imamo zdaj lepo in veliko priložnost, da to prepričljivo izkažemo in izrečemo s svojo jasno, trdno, neomajno podporo! Več…

ŽUPAN ILIRSKE BISTRICE BRANI NARAVO IN LJUDI: »NESPREJEMLJIV POSEG V NARAVO, NERAZISKAN VPLIV NA ZDRAVJE, PROBLEMATIČNOST NIZKOFREKVENČNEGA HRUPA, OGROŽENOST PITNE VODE IN, POLJE VETRNIH ELEKTRARN NAD ILIRSKO BISTRICO JE V NASPROTJU Z RAZVOJNIMI NAČRTI OBČINE!«

Potem ko se je, kljub izjemno kontroverznemu in delikatnemu prijemu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, da poskusi s sicer uradno »požegnanimi« 200 tisoč evri za vsak megavat vetrne energije podkupiti lokalne skupnosti in občine – za kar v bistvu nihče v resnici ne more zagotoviti, da bodo občine ta denar, četudi bi temu »mačku v žaklju« nasedle, na koncu res dobile! to je eno; drugo pa in s tem povezano, da je le vprašanje časa, ko bo nekdo vendarle moral to stvar, ki močno zaudarja po odkriti sistemski korupciji, postaviti pred Ustavno sodišče ter pred ustrezne slovenske in evropske institucije, če ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi številnih s tem povezanih tveganjih za kršitev Aarhuške konvencije in osnovnih ustavnih pravic državljanov do zdravega okolja – no, kljub vsemu temu in po vsem tem, se je že lepo število odgovornih in osveščenih slovenskih županov nepodkupljivo, pogumno ter jasno in glasno postavilo za dobrobit ljudi, narave in okolja v svojih občinah ter se skupaj z lokalnimi prebivalci in civilnimi iniciativami uprlo nesprejemljivim nameram postavitve velikih vetrnih elektrarn v njihove občine, s čimer bi bilo usodno uničeno in degradirano naravno ter življenjsko in bivalno okolje ljudi ter vsega živega in neživega naravnega in kulturnega prostora. Županom občin Dravograd, Slovenska Bistrica, Zreče, Slovenske Konjice, Oplotnica, Ruše, Vitanje, Lovrenc na Pohorju, Mislinja, Makole, Divača in Sežana se je zdaj »pridružil« tudi župan Občine Ilirska Bistrica dr. Gregor Kovačič. V svojem odzivu ob pobudi Državnega prostorskega načrta za umestitev devet velikih vetrnih elektrarn na območje, ki se razteza od Šembij proti jugovzhodu po grebenih nad Ilirsko Bistrico, v bistvu nedaleč od pred leti že zavrnjene pobude za VE na Volovji Rebri, dr. Kovačič poleg utemeljenih argumentov proti polju VE na tem območju razkrije tudi zelo zanimiv »niz dogodkov obveščanja«. In četudi dr. Kovačič v svojem odzivu občanke in občane poziva, naj s tem »sosledjem« ne izgubljajo energije in časa ter naj moči raje usmerijo h konstruktivnim rešitvam za ohranitev »prelepe narave, ki nas obdaja«, se v navedenem »nizu dogodkov« spet očitno kaže vsa mejnost in kontroverznost Ministrstva za okolje podnebje in energijo, vsa aroganca tega ministrstva do lokalnih skupnosti ter očitna afiniteta nekaterih najbolj vidnih uslužbencev MOPE do kršitev Aarhuške konvencije in požvižganje na to, kaj, koliko vznemirjanja, skrbi, strahu, nelagodja in negotovosti, zaradi pretečega uničenja, s svojim »vetrnim« posiljevanjem povzročajo ljudem, naravi in okolju! Več…

PRELEP? ALI, BREZOBZIREN ADVENTNI ČAS? KAJ VSE JE NA KOCKI? IN, KDO BO ZMAGAL?

Kako lep in spokojen bo letošnji adventni čas, če vemo, da bi po evropskih živalskih vrtovih radi streljali »odvečne« gorilje samce; po Sloveniji bi odstrelili novih 222 medvedov; slovenska država, natančneje ministrstvo za kmetijstvo pod taktirko ministra in direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo, ki sta pravzaprav le lutki v rokah dveh, treh slovenskih lovskih, političnih in uradniških oligarhov iz ozadja, pa ob vseh drugih daljnosežnih spremembah v kmetijstvu in gozdarstvu ter ravsu za državno zemljo in poldrugo evromilijardo, očitno naklepno in z obsedeno naglico ter z velikimi pritiski manjšega dela slovenskega »ljubiteljskega« lovstva, pa zlobiranih poslancev, lovskih pripravnikov in simpatizerjev med njimi, z gromovniškim delom lastnikov gozdov, s cerkvijo, s kmetijsko gozdarsko zbornico, ki je zadnje tedne povsem »zavzela« ministrstvo, z delom preračunljive »stroke«, servilne znanosti in ob sodelovanju interesno politično »kontaminiranega« uradništva, utišanih medijev ter z »demokrati« vseh vrst, prav v tem decembrskem času, pripravlja tudi perfiden, a usoden poseg v Zakon o divjadi in lovstvu ter s tem razgradnjo in na koncu uničenje državnih lovišč, z njimi pa posledično še zadnjih območij narave s potencialom celostnega ekološkega in habitatnega upravljanja ter ohranjanja narave in enako dostopnostjo njenih vrednot za vse. Več…

NE GOVORI MI, DA SE NI VREDNO TRUDITI ZA TO!

»Reci le besedo in ozdravljena bo moja duša,« je nekaj, kar vsi razumemo in po čemer vsi koprnimo, si vsi želimo, vsi začutimo. Dati pa ne moremo zmeraj. Zato je na nas, da drug drugemu dajemo, takrat, ko lahko. Eni za božič, drugi za novo leto, eni za god, drugi za rojstni dan, eni, ko je ljubezen in drugi, ko je kaj drugega. Eni zmeraj. In eni nikoli. Ker res ne morejo. Na nas, ki lahko, je, da to z vso rahločutnostjo razumemo, z vso blagostjo sprejmemo ter s toplo in neomajno vero v srcu vemo, da se vse zgodi ob svojem času, takrat in tako, kot je prav. In včasih, da povemo mi. Za vse. Dragi bralci in bralke, »preiščimo svoje srce, preiščimo svojo dušo«, da najdemo tisto, kar lahko damo, tisto »vse, kar storim, počnem zate!« in si iz srca podarjajmo to v letu, ki se začenja! Naj bo za vse leto 2021 srečno! Zdravo! Srčno! Svetlo! In sočutno! Več…

VZPLAMENELI SNEG, Z LEVE JE SREDINA NA DESNI IN KONTRA. TER, KOLIKO SVETIH LUCIJ ZA JASEN POGLED!?

Veliko blagosti in stanovitnosti duše in srca je potrebno resnemu novinarstvu, da ohranja jasen pogled v tem nejasnem svetu. Pri tem je zmeraj bolj kot vprašanje, kako se politika obnaša med seboj in do novinarstva, pa nenazadnje tudi, kako se mediji do politike, pomembno vprašanje, kje so tu državljani!? Kako državljani slišijo, vidijo, čutijo in delujejo? Le skozi prizmo levih desnih? Črnih belih? Naših njihovih? Ideoloških neideoloških? Pravih nepravih? Ali vendarle s široko odprtim pogledom državljanov, ki jih na prvem mestu zanima, kaj tisti, ki jim je poverjeno in zaupano vodenje skupnosti in sprejemanje odločitev, delajo dobrega zanjo in za vsakega državljana!? Več…

VSEM DEKLETOM, KI SEM JIH LJUBIL DOSLEJ, NEBABJEKI, TOTALNI MRK LIBIDA IN INTELEKT TOTALNEGA MRKA. TER, KAJ NAM OB TEM SPLOH ŠE PREOSTANE!?

Po bližnjici čez Devin sem se vračala. In malo nad Koritnicami, ko sem že bila mimo poti, ki vodi do cerkvice svetega Hieronima, nad zadnjim ovinkom, kjer se podnevi in ponoči razprejo najlepši pogledi; in kjer ob prvih borovcih in šipku že začutiš dih lahkosrčnosti in svobode, ki ga zmeraj znova prineseta višina in umik nanjo, sem se nenadoma zavedela, da je v bistvu to čisti čudež! Da javno slišim moške, ki obožujoče in ljubeče govorijo o ženskah!? Več…

SPOŠTUJ! KER VEŠ! IN ŠE BOLJ SPOŠTUJ, KER NE VEŠ!

In potem se zapleteva v pogovor o srobotih in vrtnicah in drevesnih potonikah in nazadnje o vsem živem, saj se izkaže, da govorim z inženirjem Matejem Magajno, agronomom, biotehnikom, izumiteljem, ribičem in nekdanjim okoljskim državnim inšpektorjem za vode. »Ja, to je naša družinska hiša. Od nekdaj smo tu. Že moj oče in ded in praded je bil.« »Nisem vedela,« rečem, »pravzaprav do predvčerajšnjim sploh še nikoli nisem šla po tej poti, zmeraj hodim spodaj po nabrežju, povsem ob reki, zdaj pa je tam toliko ljudi in je težko držati distanco.« Več…