»In prav na to me zdaj spominja ves ta vetrni stampedo v Sloveniji! Ta neverjetni »razpad miselnih procesov« v kontekstu etabliranih debat o »nujnosti« uvajanja vetrne energije po vseh najlepših delih naše edinstvene narave, ta »razcep mentalnih funkcij«, ta »neurejenost misli«, »blodnjavost« ter »šibko čustvovanje«, odsotnost empatije, pravzaprav popolna brezčutnost, otopelost in totalna nedovzetnost za neznosno stisko vseh, ki so na tem, da bodo izgubili edino in poslednje, kar jim v njihovem težkem in »obrobnem« življenju ostaja, to sta mir in zdravje v zavetju doma in narave, ki njim in nam vsem že stoletja vedno znova daje vse, zdaj pa naj bi zaradi takšne neverjetne »motenosti« nekaj nerazsodno razcepljenih neuravnovešenk na eni strani in hladnokrvnih brezčutnih psihotičnih pokvarjencev na drugi, nepovratno uničili to zemljo, vsa ta najlepša drevesa, sto tisoče, milijone njih, pod katerimi je dom in zavetje vsemu živemu, vsemu, kar vsako z delčkom lastne stvarnosti v tem edinstvenem stvarstvu nepogrešljivo prispeva k temu, da tudi mi zares živimo! Preživimo! In obstajamo! To, ta odnos teh odločevalcev na Slovenskem in pro vetrnih akterjev do narave in ljudi, to je res čista shizofrenija! Potrditve zanjo srečujemo dan za dnem na vsakem koraku!« Več…
Tag: Nika Sever
V IZOLI SO LOVSKI STRELJAČI PRESTOPILI RUBIKON! NEVARNA LOVSKA IN POLITIČNA IGRA Z OGNJEM IN HUDIM DUHOM OROŽNEGA KAOSA! KOVŠCA PA SPET MANIPULATIVNO NAD SLOVENSKO LOVSKO IN LAIČNO JAVNOST Z OMALOVAŽUJOČIM »POZIVOM«, KI SOFISTICIRANO, A EKSPLICITNO RELATIVIZIRA STRELJAČEVO DEJANJE!
Iz odgovorov policije in ministrstva za kmetijstvo je jasno razvidno, da je bilo v bistvu vse dogajanje v izolski ladjedelnici, od ocene stanja ter ocene o potrebnosti ali nepotrebnosti usmrtitve zbeganega srnjačka, ki nikomur ni želel nič hudega, poleg tega pa po pričevanjih očividcev tudi ni bil poškodovan ali v tako slabem stanju, da bi trpel neznosne bolečine, pa do ocene splošne varnostne situacije, skratka, čisto vse je bilo prepuščeno in dejansko »v rokah« izvršitelja usmrtitve, lovca in lovskega čuvaja, ki je po Zakonu o divjadi in lovstvu sicer res »uradna oseba«, na kar se večkrat pri svojem odgovoru sklicuje lovska inšpekcija, a tu, na nelovni površini, v ladjedelnici in praktično sredi mesta, ob velikem javnem parkirišču ter parku in pokopališču na drugi strani ceste, se Zakon o divjadi in lovstvu ter Zakon o splošnem upravnem postopku srečata z Zakonom o orožju, kot z vseh strani Slovenije opozarjajo številni, s tem dogodkom precej vznemirjeni in vznejevoljeni lovci; in je moč sklepati iz odgovora policije. Več…
NOV ČAS LOVSKE »MEDENO« SPREVRŽENE HINAVŠČINE!? IN, KOLIKO SO ALI NISO LOVCI »ŠINTARJI«, NAJBOLJE VEDO ONI SAMI! JAVNOST PA, SEVEDA, TUDI!
»No, in zdaj, v bistvu natanko devet mesecev po uboju tistega mladička, manjšega od domačega mucka, ki je okoli Kuteževega jokajoč iskal mamico, in dobrih deset dni potem, ko je prav Alojz Kovšca prevzel predsedniško mesto v Lovski zvezi Slovenije, v kratkem pa bo tudi direktorsko, saj Kovšca potrebuje službo in bo zato poklicno opravljal predsedniško funkcijo, no, po vsem tem, torej, beremo na spletni strani LZS v nekakšnem nenavadno »medenem« sporočilu za javnost pod naslovom Lovci nismo »šintarji«, »ganljivo« pisanje o tem, kako imajo »lovci dve merili, ki jih vedno in povsod upoštevamo«, in nikoli ne streljajo »nelovne divjadi«, kar bi nam skoraj solzo iz očesa izvabilo, če seveda ne bi vedeli vsega, kar smo pred tem zgoraj zapisali.« Več…
»KO ZAČNEŠ VSE GLASNEJE PODPIRATI LOVSKE PRAKSE, KJER JE NA PRVEM MESTU STRELJANJE IN ŠELE NEKJE DALEČ ZADAJ SKRB ZA DIVJAD IN NARAVO, KO SE ZAČNEŠ POSTAVLJATI ZA IDEJE IN ODLOČITVE, KJER JE NA PRVEM MESTU STRELJANJE IN UBIJANJE, ALI ZAČNEŠ V TEM SMISLU TUDI JAVNO DELOVATI, TAKRAT PA TO SEVEDA POSTANE VPRAŠANJE, KI MOČNO PRESEGA LOVSKE VRSTE!«
Ker je zdaj, po skoraj petih letih streljaštvo med lovci dobilo le še večje razsežnosti in postaja s spremenjenim zakonom o orožju, z uvajanjem sofisticiranih tehničnih pomagal za sledenje in ubijanje, vključno s štirikolesniki in droni ter s posledično »militarizacijo« lovstva le še bolj neobvladljivo in alarmantno, pa ker prav danes, 15. januarja, novi štiriletni mandat predsednika Lovske zveze Slovenije nastopa Alojz Kovšca, kar so to soboto, pred dvema dnevoma, torej, promocijsko napovedale Slovenske novice tudi s podrobno, naravnost reklamno objavo o njegovih puškah in pištolah, samih »sinonimih« za »mega stvari«, kar je, mimogrede, precej delikatno tako z vidika Etičnega kodeksa slovenskih lovcev kot tudi slovenske Resolucije o strategiji nacionalne varnosti, da o novinarskem kodeksu niti ne govorimo, pa, ker so Kovšco pred nekaj dnevi v Domovini že speljali na tanki led rožljanja z izmišljenimi volkovi na Jelovici in reševanja le-tega s streljanjem, kakopak; in je prav Kovšca skupaj z Bradačem že na predlanskem Radgonskem lovskem sejmu javno potenciral ideje o tem, da bi slovensko lovstvo skrbelo za nekakšno »predvojaško vzgojo« in sploh nikjer ne skriva svoje fasciniranosti z orožjem, ne le kot nekdanji gojenec vojaške akademije, ki je sicer, kot nam je avgusta dejal, ni zaključil, ampak tudi zato, ker tako kot še marsikdo v slovenskem lovstvu in družbi, streljanje kompenzacijsko povezuje z maskularnostjo, njenim mankom, pravzaprav; pa ker prav sobotna objavljena fotografija, na kateri sta Kovšca in Bradač izpred dveh let, ko na strelišču Gaj Pragersko istočasno polnita puški, evidentno govori o tej »kontinuiteti« Lovske zveze Slovenije, ki jo bolj kot narava in naravovarstvo v resnici zanima streljanje in strelstvo, zaradi česar bo, med mnogimi zmernimi in naravovarstvu zavezanimi slovenskimi lovci težko pričakovana »normalizacija lovskega streljaštva« v naslednjih štirih letih precej verjetno bolj »misija nemogoče« kot pa nujno potrebna paradigmatska prenova in nova zelena resničnost slovenskega lovstva, zaradi vsega tega, torej, o čemer bomo seveda še veliko in podrobno govorili v letu in letih, ki so pred nami, danes uvodno v »Jedrnato & Poudarjeno« ponovno objavljamo prav ta provokativni odlomek in delček pogovora, ki s svojo osebno intimistično izpovedjo prav nikomur v resnici ne škodi, a je, kot že rečeno, že pred petimi leti dvignil »vik in krik«, in še zmeraj ga, pri marsikomu, ki so ga prostodušne besede lovskega tovariša očitno močno »požgečkale« po njegovem ali njenem lovskem repu. Več…
»ALI NISO POMORI MEDVEDOV GROZLJIVO NASILJE!? IN, KAKO LAHKO Z UNIČEVANJEM DELOV NARAVE VARUJEŠ NARAVO!? OZIROMA, KAKO LAHKO VARUJEŠ CELOTO, ČE UNIČUJEŠ NJENE DELE!?«
»Ali niso pomori medvedov, seveda pa tudi drugih živali, grozljivo nasilje? Ali je lahko takšno nasilje del kulturne in civilizirane Slovenije, kar ta želi biti? Ali je nasilje nad živalmi, ki ga je Slovenija polna, v skladu s slovensko ustavo, ki kot protiustavno šteje vsako spodbujanje k nasilju ali vojni!? Če je spodbujanje k nasilju protiustavno, kaj lahko potem rečemo za samo nasilje, ki je še mnogo več kot samo spodbujanje k nasilju? Če so pomori medvedov nasilje, ali ni potem tudi izdajanje dovoljenj za odstrel medvedov s strani Ministrstva za naravne vire in prostor spodbujanje nasilja?« Več…
»KOLIKO HOLOKAVSTOV NAD DIVJADJO BO ŠE POTREBNIH, PREDEN BOMO REKLI BOBU BOB!? TO V NEDOGLED NE BO ŠLO, TOVARIŠI LOVCI! ČESTITKE ZA POKONČNO DRŽO KOLEGU CVENKLU!«
»Ko prebiram o tej sramotni odločbi, sem globoko, globoko razočaran. To je, oprostite, holokavst nad ubogo divjo živaljo; naj mi Judje tega ne zamerijo, nič slabšalnega ne mislim s tem, le ponazoriti želim dimenzije ukrepa, ob katerem res ni več mogoče molčati, če imamo lovci še kaj prave lovske časti in pravičnosti! Koliko holokavstov nad divjadjo bo še potrebnih, preden bomo rekli bobu bob in ustanovili Zavod za lovstvo in tudi z njim preprečevali dvojnosti v lovstvu, ko eni v državi načrtujejo, drugi brez besed to ponižno izvaja(mo)jo. To v nedogled ne bo šlo, tovariši lovci! Naj se končno nekdo zgane tam gori, na vrhu! Čestitke za pokončno držo kolegu Cvenklu! Apel njegove lovske družine naj se preoblikuje v peticijo in zaokroži po družbenih omrežij za podpis. Izkoristimo še to možnost in se poglejmo v ogledalo: smo ali nismo, člani zelene bratovščine, ki gradi na izvirnih programskih izhodiščih Slovenskega lovskega kluba iz leta 1907! Bomo po toliko letih potonili, ali skupaj zmogli moči in sile, da od brezna pogube odrinemo vse tiste, ki so nas na ta rob pripeljali?« Več…
»NIKAKOR NI ETIČNO ODSTRELITI VODEČE SVINJE, ČE JE ZDRAVA IN USPEŠNO VODI IN SKRBI ZA MLADIČE!«
Ker se lovci Lovske družine Dobrča z aktualnim Apelom na prvem mestu obračajo na predsednika Lovske Zveze Slovenije, smo mag. Lada Bradača zaprosili za njegov pogled in stališče o tem. Predsednik Lovske zveze Slovenije deli z dobrškimi lovci prepričanje, da je, še zlasti v takšnih kontroverznih situacijah, potrebno spoštovati etični kodeks slovenskih lovcev. Obenem ugotavlja, da je iz informacijskega sistema Lisjak, ki za članstvo Zveze (ne pa tudi za LPN-je, torej, za državna lovišča s posebnim namenom) natančno vodi odstrele in izgube divjadi na Slovenskem, da je torej iz Lisjaka razvidno, da lani in letos kljub podobnim odločbam gorenjski lovci niso ustrelili nobene vodeče svinje. Mag. Lado Bradač, opozarja tudi na to, da lovcem sodobna tehnologija z natančno nočno optiko in termovizijo omogoča jasen pogled in razlikovanje, za katero žival gre, tako da se tudi v tem smislu lovci lažje dosledno držijo etičnega kodeksa! Izjavo predsednika Lovske zveze Slovenije v nadaljevanju navajamo v neokrnjeni celoti. Več…
»POBIJANJE VODEČIH, DOJEČIH IN BREJIH SVINJ ALI CELOTNIH LEGEL JE ZA LOVCA NEMORALNO, NEETIČNO IN ZAVRŽNO DEJANJE! JE MASAKER NAD NEBOGLJENIM ZARODOM, KI NI MOGOČ BREZ ZLOBE V SRCU!«
Prvi teden marca je letos očitno marsikje prinesel precej vznemirjenja v lovske vrste. Tudi v slovenske. In prav te dni še posebej med gorenjske, kjer je med lovci val ogorčenja, ki je v nekaj dneh pljusknil po vsej Sloveniji, dvignila izredna odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je v drugi polovici februarja ugodilo vlogi Območne zveze upravljalk lovišč Gorenjskega lovsko upravljalskega območja, ter v okviru izrednega posega v populacijo divjega prašiča v času lovopusta, do 30. junija letos, dovolilo odstrel tudi za breje, doječe in vodeče svinje starejše od dveh let. V Lovski družini Dobrča, ki jo vodi starešina Stanko Cvenkel, so se na to odločbo odzvali z ogorčenjem in apelom vsem gorenjskim in slovenskim lovcem in lovskim funkcionarjem, s katerim vse pozivajo, naj se pri lovu dosledno držijo lovskega kodeksa in se vzdržijo streljanja teh svinj, saj je to za lovca »nemoralno, neetično in zavržno dejanje«, »krvoločno opravilo«, kot pravijo, s katerim si bodo lovci »okrog vratu nadeli zanko«, ki jo bo družba, ki je že tako vse manj naklonjena lovu, »le še zategnila«. Več…
MARCA NAMERAVAJO NA ŠVEDSKEM V MUČNEM LOVU S PSI POLOVITI 200 RISOV! NE, KER BI JIH BILO PREVEČ ALI, KER BI KOGA OGROŽALI, AMPAK PREPROSTO, KRVOŽELJNO IN ZA TROFEJE! JE TO ZDAJ TA EKSPLICITNA PODOBA EVROPSKEGA LOVSKEGA NARAVOVARSTVA IN LOVSKE ORGANIZACIJE, KI JI PREDSEDUJE RAVNO ŠVED!? TA SE BO SREDI MARCA MUDIL TUDI NA CELJSKI RISJI KONFERENCI! ZA NAVDIH? IN DELJENJE IZKUŠENJ? ALI V SVARILO?
Je ris, po medvedu in volku, najbolj konfliktna vzhajajoča zvezda na temnečem evropskem nebu upravljanja z velikimi zvermi, kjer se vse bolj bliska od nasprotij med lovsko in nelovsko, oziroma kritično naravovarstveno javnostjo? Je ris tisti, na katerem se bodo dokončno profilirale iskrene in neiskrene naravovarstvene intencije ter do konca polarizirali dejanska in deklarativna lovska zavzetost za naravo? Pri prelepi, graciozni, tihi, plašni in v bistvu zelo nekonfliktni živali, ki ima najraje odmaknjene teritorije prostranih gozdov, kjer lahko v miru skrbi za svoje mladiče in živi svoje svobodno življenje, bo težko izrabljati klasični »zverni« arzenal z vpitjem o ogrožanju kmetovanja, življenj in varnosti za opravičevanje njenega odstrela! A ga v Evropi vendarle očitno nekdo močno želi! Več…
»TUDI MAČEK JE BIL PROTI! IN ČE BI NJEGA VPRAŠALI, RISOV NE BI NIKOLI NASELILI!« A LADO ŠVIGELJ, TEDANJI VODJA DRŽAVNEGA LOVIŠČA ROG, JE DEJAL: »ČE MI, KI SMO POSTAVLJENI, DA VARUJEMO AVTOHTONE ŽIVALI, TEGA NE SPREJMEMO, POTEM NAS NI TREBA!«
Morda bi se danes, 2. marca 2023, ko obeležujemo 50 let od prve ponovne naselitve risa na Slovensko; in jutri, 3. marca, ko je mednarodni dan prostoživečih vrst, letos, ko je po vsem svetu in tudi pri nas vse bolj videti, kako se ob vsem vojnem in drugem gorju, razni, še posebej tudi premočrtno »okoljski«, »brezogljični« in »zeleno prehodni« cilji z vse bolj brezčutnimi in srhljivo »boljševističnimi« dikcijami opravičujejo za uporabo vseh sredstev in vseh zlorab za poseganje v lokalno naravo ter življenje in zdravje ljudi v imenu globalne agende, ki obrača »ekologijo« in »ogljične« milijarde na svoj politično interesni mlin, zaradi česar so novodobne bogate »eko« elite le še bogatejše, siromašni pa vsak dan bolj revni in opeharjeni še za tisto, kar nam največkrat edino preostaja kot poslednja uteha, torej, za košček neokrnjene narave in zdravja, ki nam ga ta s tem pomaga ohranjati; danes torej, se morda vsaj za trenutek spomnimo, da je na koncu, ki neizogibno pride za vsakega, življenje zelo dragoceno. Neprecenljivo. Moje. Tvoje. Otrokovo. Risovo. In vsako. Za njim pa ostaja le tisto, kar smo dobrega dali in živeli. Zato je prav, da se v tem smislu vsaj v »bežnem jantarnem trenutku« pustimo življenju »učarati« in dotakniti z vso njegovo presunljivo resnico; prav je, da življenje v vsej pojavnosti res spoštujemo in z vso senzibilnostjo varujemo! Nenazadnje smo vsi, ne le kočevski lovci, kot se je o njih pred 50 leti izrazil Lado Švigelj, »postavljeni, da varujemo avtohtone živali«, da varujemo avtohtono naravo in življenje samo! Še več, »če tega ne sprejmemo, nas ni treba!« In nas, če se prav kmalu vsak v sebi pristno, brez vseh manipulativnih agend, ne zdrami za sožitje in za resnično sočuten pogled na vsako bitje v tem stvarstvu, na koncu res tudi ne bo! Več…