Prosta reja medvedov, streljanje in trgovanje z njimi, to je pač domet slovenskega upravljanja z zavarovanimi prostoživečimi vrstami! Z medvedom. Zelo kmalu pa verjetno tudi z risom! Saj slaba tri leta od poživitvene naselitve risov na Slovenskem, menda že snujejo precej zanimivo upravljanje z njim, ker so bojda že močne bojazni nekaterih, da bo zaradi pomanjkanja srnjadi, ki se jo pač vsako leto enormno strelja, risu primanjkovalo hrane; in rejci drobnice že vijejo roke! Od njihovih »nemočnih« rok do dvigovanja lovskih pušk pa, kot nas na Slovenskem učijo zadnja leta, nikoli ni daleč! Ker imajo medvedi marca še relativno lep kožuh, bodo strastni lovci na velike zveri, ki že od oktobra nestrpno čakajo na trenutek, ko lahko kroglo poženejo v to karizmatično gozdno bitje, skušali seveda čimprej uresničiti svoje lovske sanje! V tem tednu in v marčevskem vikendu, ki mu sledi, bo torej medvedja kri pordečila centralna in robna območja slovenskega medvedjega habitata in mesečina prvega krajca bo spet nema priča neznosnega trpljenja avtohtonega gozdnega prebivalca, ki mu človek, ki ima že vsega preveč, odreka pravico do življenja; in mu tako nenasitno jemlje še tisto edino, kar ima. Več…
Tag: medvedi
KO JE TUDI NAJBOLJ ČRNA ŽIVA. LUNA, KI JE IZGUBILA SPOMIN. »OSLADNO ZELEN CELOFAN«. KDOR SEJE VETER, ŽANJE VIHAR. PREDSEDNIKOVA BESEDA. DOLGA POT DOMOV. IN, NAJBOLJ VARNO OGNJIŠČE.
»Potem pa sem se spomnila še na magični trenutek, ko sem septembra na svetovni razstavi Eno z naravo v Budimpešti pri Poljakih za trenutek dobila na roko prekrasnega sokola brez kapuce, ki me je nekaj časa čisto nepremično gledal v oči in v trenutku, ko sem iz vsega srca silovito pomislila, »koliko svobode je v tvojih očeh, koliko koprnenja po njej, kako iz srca ti jo želim!«, je razstrl krila in želel poleteti. Ob tem je njegov sokolar takoj strogo odreagiral: »Madame, vi tako nanj delujete!« »Zmeraj! In na vsakega!« sem mu takoj rekla, tako da se mu je ob tem oster pogled zmehčal v rahel nasmeh in si je potem vzel nekaj minut časa, da mi pokaže in me pouči, kako je treba ravnati s sokolom, da se s teboj dobro počuti in ne poskuša odleteti. »Mir, gospa, mir, in sproščena, a trdna, mirna roka, nobenih sunkovitih gibov in nobenih čudnih, divjih misli! To je najpomembnejše, če želite, da vam zaupa in ne beži,« je z rahlo hudomušno angleščino razlagal in bil zelo zadovoljen z menoj, ko je videl, kako živo navdušena sem nad univerzalno sporočilnostjo njegovih sokolarskih nasvetov.« Več…
PRELEP? ALI, BREZOBZIREN ADVENTNI ČAS? KAJ VSE JE NA KOCKI? IN, KDO BO ZMAGAL?
Kako lep in spokojen bo letošnji adventni čas, če vemo, da bi po evropskih živalskih vrtovih radi streljali »odvečne« gorilje samce; po Sloveniji bi odstrelili novih 222 medvedov; slovenska država, natančneje ministrstvo za kmetijstvo pod taktirko ministra in direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo, ki sta pravzaprav le lutki v rokah dveh, treh slovenskih lovskih, političnih in uradniških oligarhov iz ozadja, pa ob vseh drugih daljnosežnih spremembah v kmetijstvu in gozdarstvu ter ravsu za državno zemljo in poldrugo evromilijardo, očitno naklepno in z obsedeno naglico ter z velikimi pritiski manjšega dela slovenskega »ljubiteljskega« lovstva, pa zlobiranih poslancev, lovskih pripravnikov in simpatizerjev med njimi, z gromovniškim delom lastnikov gozdov, s cerkvijo, s kmetijsko gozdarsko zbornico, ki je zadnje tedne povsem »zavzela« ministrstvo, z delom preračunljive »stroke«, servilne znanosti in ob sodelovanju interesno politično »kontaminiranega« uradništva, utišanih medijev ter z »demokrati« vseh vrst, prav v tem decembrskem času, pripravlja tudi perfiden, a usoden poseg v Zakon o divjadi in lovstvu ter s tem razgradnjo in na koncu uničenje državnih lovišč, z njimi pa posledično še zadnjih območij narave s potencialom celostnega ekološkega in habitatnega upravljanja ter ohranjanja narave in enako dostopnostjo njenih vrednot za vse. Več…
KAJ PA JE TEGA TREBA BILO? ALI, KAKO POCENI PRODAJAMO UGLED ZELENE BRATOVŠČINE!
Na preiskovalno reportersko zgodbo naše urednice Ane Ašič, ki je sredi maja v Žetalah in na pobočju Maclja na kraju dogodka raziskovala, kaj se je v resnici dogajalo tisto noč, ko je bil tam ustreljen medved, se je s svojim pogledom in pomisleki odzval dr. Marjan Toš iz mariborske Lovske zveze. V svoji polemiki med drugim pravi: »Spomnim se besed pokojnega uglednega mariborskega lovskega funkcionarja in predavatelja Radoslava Rada Cajnka. Neštetokrat nam je na tečaju za lovske pripravnike pred več kot štirimi desetletji zabičal, da se moramo vedno prepričati, na kaj pomerimo puško, ali je odstrel upravičen in tudi varen. »Ne streljajte na nekaj, v kar niste prepričani, da bo lovsko pravično in etično.« Več…
NE, KOT BI REKEL ARHITEKT JOŽE PLEČNIK, »MOŽJE VROČEGA SRCA«, TEMVEČ TISTI LEDENIH MISLI IN DEJANJ SO ZASLUŽNI, DA JE VSE TAKO, KOT JE!
V deželi, kjer sta, sicer za demokracijo ter politično in vsakršno kulturo, izjemno pomembno besedo »nasprotnik« že pred desetletji zamenjali besedi »sovražnik« in »izdajalec«, je pot do normalizacije in demokratizacije javnega in zasebnega diskurza še dolga; trenutno pa nepredstavljivo izčrpavajoča in nevarna. Za vse. In tudi medvedi in volkovi so le del vsega tega. Laž, kraja in umor kot paradigmatska os ter posledica in stopnjevano sosledje argumentov moči, ki so bili pred desetletji, v nekem kritičnem družbenem trenutku v tem prostoru vzpostavljeni kot samoumevnost političnih praktik za prevzem in vzdrževanje oblasti, se je očitno že kot globoko ponotranjena velika normalnost, ki sploh ne čuti in ne vidi več v tem »nič takšnega« na eni strani; in na drugi, kot nekaj, o čemer se sploh ne govori, zažrla in vtisnila v individualni in kolektivni DNK tega okolja. Več…
ZA 112 MEDVEDOV JE BILO PREPOZNO, ČEPRAV SODIŠČE MENI, DA UBOJ VSAKE POSAMEZNE ŽIVALI POMENI NEPRECENLJIVO IN NENADOMESTLJIVO ŠKODO!
Med 24. februarjem in 26. marcem 2021 je bilo kljub eksplicitni ugotovitvi sodišča, da »je v konkretnem primeru izkazana ne samo težka popravljivost škode, ampak celo nepopravljivost škode, kajti odstreljenih medvedov, kot strogo zavarovane živalske vrste, ne bo mogoče nadomestiti, pri čemer uboj vsake posamezne živali, ki je zavarovana na nacionalni in mednarodni ravni, pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo«, kljub temu torej, je bilo v tistem enem mesecu, ki je pretekel od začetka veljavnosti odločbe Ministrstva za okolje in prostor do sklepa Upravnega sodišča o začasnem zadržanju dovoljenja za odstrel, v slovenskih gozdovih to pomlad na hitro postreljenih 112 rjavih medvedov. Več…
NUJNI ZMERNEJŠI POGLEDI. NA DVAJSET TISOČ ODTENKOV SLOVENSKE LOVSKO ZELENE. IN IZZA PUŠKINE CEVI NA DRUGO STRAN.
Lovci so res tisti, ki streljajo. In tudi tisti, ki streljanje najbolj goreče zagovarjajo, si zanj prizadevajo in ga tudi z vsemi sredstvi opravičujejo. A spet ne zmeraj. In ne vsi. Pa tudi ne vsakega streljanja. In tudi ne vsakega odstrela. Nasprotno! V slovenski lovski organizaciji, ki ima več kot 20 tisoč članov, dejansko obstaja velika mnenjska »biodiverziteta« in pluralnost ter tudi veliko razdvojenosti, ki se sicer navzven morda res ne vidi zelo jasno in eksplicitno, a to nikakor ne pomeni, da je ni! Več…
NARAVE NE BO REŠILO SOVRAŠTVO IN ZMERJANJE Z MORILCI, AMPAK LE RESEN PREPLET ZNANJA, MODROSTI, SRCA IN KOMPETENTNO URAVNOTEŽENE POLITIKE
Res so bili lani medvedi in volkovi postreljeni. A zaradi razsodnega, resnega in kompetentnega delovanja nevladnih organizacij, ki sta temu nasprotovali, pri tem pa ubrali ustrezno legitimno pot, je že aprila lani lahko najprej Upravno sodišče povedalo, letos aprila pa še Ustavno, zakaj se to v resnici ne bi smelo zgoditi. Da je do tega kljub temu prišlo, je seveda brez precedensa. Vendar poglavje še ni povsem zaključeno. Dogajanje sicer zbuja veliko nelagodja; a odločitvi obeh sodišč sta zapisani jasno in črno na belem ter sta kot taki vendarle pomembni orodji za nadaljnje zavzemanje in vztrajanje pri legitimnem ravnanju s strogo zavarovanimi ogroženimi prosto živečimi živalskimi vrstami v Evropi. Več…
MED 115 OSEBKI JE ZA MASAKER DOLOČENIH 80 MLADIČEV DO 100 KILOGRAMOV! ČETRTINA V NAJGLOBLJIH GOZDOVIH! BODO SLOVENSKI LOVCI RES TUDI TO POLETJE POBIJALI MEDVEDE?
»Pobija se ljudi! Medvede pa uplenimo!« se na gornje vprašanje odločno odzove mag. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije. »Ali boste torej slovenski lovci to poletje res spet »plenili« medvede?« »Mislim, da ne!« pove z nezmanjšano odločnostjo. »V petek je vendar Agencija za okolje izdala odločbo za odstrel 115 medvedov, ki naj bi bil izveden do 30. septembra 2020! Vi, lovci naj bi to izvršili!« »Lovci bomo predvsem najprej premislili, ali se bomo na to odločbo pritožili! Ugotavljamo namreč, da v postopku naše pripombe niso bile upoštevane in nam tudi ni bilo odgovorjeno ne nanje in ne na naša vprašanja! Seveda o tem ne morem odločati sam, ampak se bomo o nadaljnjih korakih dogovorili v Upravnem odboru Lovske zveze,« pravi vodja slovenskih lovcev. Več…
GANLJIVA PREPLAŠENOST EVROPSKIH IN SLOVENSKIH LOVCEV
Bolj kot vsebina in globina sporočil, je zanimiv klic, apel, vidno nevidna dimenzija in čustva, ki pri tem nekako prikrito odkrito vrejo na dan. Teh seveda pri lovu in lovcih ni malo! In če večina lovu predanih gospodov spretno in zadržano ter, skorajda bi lahko rekli, naravnost »vzdržnostno« upravlja s pozitivnimi občutji, naklonjenostjo, veseljem in zadovoljstvom ter jih vešče varuje pred svetom, četudi je jasno, da jih v resnici ne more biti malo, ko vendar počnejo, kar jih srčno veseli; pa je na drugi strani kaj hitro mogoče razbrati celo plejado občutij bolj zamolklega čustvenega spektra, ki ga mnogi seveda prav tako na individualni in kolektivni ravni poskušajo morda malce skriti, a so vibracije strasti, ki je v bistvu alfa in omega slehernega lovčevega srca, premočne, da bi ostale nevidne. Več…