NUJNI ZMERNEJŠI POGLEDI. NA DVAJSET TISOČ ODTENKOV SLOVENSKE LOVSKO ZELENE. IN IZZA PUŠKINE CEVI NA DRUGO STRAN.

Lovci so res tisti, ki streljajo. In tudi tisti, ki streljanje najbolj goreče zagovarjajo, si zanj prizadevajo in ga tudi z vsemi sredstvi opravičujejo. A spet ne zmeraj. In ne vsi. Pa tudi ne vsakega streljanja. In tudi ne vsakega odstrela. Nasprotno! V slovenski lovski organizaciji, ki ima več kot 20 tisoč članov, dejansko obstaja velika mnenjska »biodiverziteta« in pluralnost ter tudi veliko razdvojenosti, ki se sicer navzven morda res ne vidi zelo jasno in eksplicitno, a to nikakor ne pomeni, da je ni! Več…

NARAVE NE BO REŠILO SOVRAŠTVO IN ZMERJANJE Z MORILCI, AMPAK LE RESEN PREPLET ZNANJA, MODROSTI, SRCA IN KOMPETENTNO URAVNOTEŽENE POLITIKE

Res so bili lani medvedi in volkovi postreljeni. A zaradi razsodnega, resnega in kompetentnega delovanja nevladnih organizacij, ki sta temu nasprotovali, pri tem pa ubrali ustrezno legitimno pot, je že aprila lani lahko najprej Upravno sodišče povedalo, letos aprila pa še Ustavno, zakaj se to v resnici ne bi smelo zgoditi. Da je do tega kljub temu prišlo, je seveda brez precedensa. Vendar poglavje še ni povsem zaključeno. Dogajanje sicer zbuja veliko nelagodja; a odločitvi obeh sodišč sta zapisani jasno in črno na belem ter sta kot taki vendarle pomembni orodji za nadaljnje zavzemanje in vztrajanje pri legitimnem ravnanju s strogo zavarovanimi ogroženimi prosto živečimi živalskimi vrstami v Evropi. Več…

DVA MILIJONA ODTENKOV ZELENE MED OPORTUNIZMOM, EKSTREMIZMOM, RAZDVOJENOSTJO IN KRESNICAMI

Ker je velika večina konvencionalno uveljavljenih medijev uradno oportunističnih in kvečjemu orodje teh ali onih politično interesnih skupin, ki neumorno producirajo spine o neizogibni nujnosti vsega, kar jim pade na pamet, je v zadnjih letih tudi na Slovenskem prišlo do tega, da se je zajetna glavnina mnenjskih vojn preselila na družbena omrežja, kjer v marsikaterem pogledu dosegajo naravnost epske razsežnosti. V njih ni malo ekstremizma, ki zmeraj znova producira nove ekscese, nove kontra reakcije, nove nestrpnosti, nove agresije in na koncu sovraštvo, ki mu ni kraja. A ta, besedno in vizualno, zmeraj bolj krvoločna vojna z vsemi ekstremnimi stališči in podobami, s katerimi so ob večini aktualnih vprašanj preplavljena družbena omrežja, posledično pa že tudi resnične ulice, ne bo prinesla nikomur tistega, za kar se marsikje tako divje in nekontrolirano troši energija. Uničevanja nikoli ne bo ustavila uničevalnost! Pa tudi agresija in sovraštvo ne! Kot zmeraj znova poudarjamo, cilj ne opravičuje sredstev! In vsako sredstvo tudi ne pripelje k cilju! To velja za vsako delovanje, pot in ulico, pa naj bo ta resnična ali virtualna. Več…

DEVET TEDNOV IN POL. ALI, KAKO JE PRIŠEL ČAS ZA ZELO MODRO ZELENO.

Trda, prezasičena resničnost na Zemlji postaja vse bolj neznosna povsod. Pri nas? Tudi. Že dolgo. Zadnji meseci davno nakopičene težave še posebej neusmiljeno odstirajo. Zlasti v naravi. Te so seveda zmeraj le kristalno zrcalo, odsev vsega, kar se dogaja v družbi. In potem je vse to logično. Tudi tistih letošnjih najbolj divjih devet tednov in pol. Od 21. marca do 31. maja. Od mednarodnega dneva gozda. Do zadnjega dne slovenskega tedna gozdov. Čas najlepše pomladi in samih praznikov narave. Tudi koronavirusa. Odmaknjenosti. Zapletov. In razpletov, ki smo jih pričakovali. Se enih bali. Ob nekaterih pa ostali brez besed. To!? Leta 2020!? Sredi Evrope!? Človek bi se na trenutke najraje klofnil, da se prepriča, ali ne gre v resnici le za najbolj morbidne sanje. Včeraj, 5. junija, je bil svetovni dan okolja. »Čas je za naravo«. Velike živo rumene črke na modri Zemlji sijejo s spletne strani slovenskega ministrstva za okolje in prostor. Ja! Res! Tudi s strani tega ministrstva! Več…

NE INTERVENTNO! STROKOVNO PRAVILNO IN LOVSKO ETIČNO ZMANJŠEVANJE ZVERI!

V zadnjem letu lahko zasledimo, predvsem pri rejcih drobnice in pašne živine, močan odpor do volka in medveda. Razumljivo, da odpor do velikih zveri izražajo tisti, ki so neposredno prizadeti, pa čeprav za povzročeno škodo dobijo odškodnino. Težko dojamejo, da je rezultat njihovega truda končal v želodcu plenilca in ne na trgu. Verjetno se bomo sčasoma privadili, da bomo del »davka« morali plačati tudi naravi in ne samo državi! Kot primer naj navedem razmišljanje Kennetha Kinga, lastnika posestva v Zimbabweju. Na ogromni površini, ki je dobro ograjena, prideluje papriko, ki jo v svojem obratu suši in zmelje ter prodaja širom sveta. Slabo polovico pridelka mu pojedo pavijani. Na mojo pripombo, da naj na vrhu ograje napelje žico, ki bo pod električno napetostjo, mi je odvrnil, da morajo pavijani tudi od nečesa živeti; in da so bili oni tu že pred njim! Več…

LOV JE STVAR ČASTI IN OSEBNE ODGOVORNOSTI

Slovenska lovska organizacija je pred mnogimi izzivi. Upam si trditi, da smo na rahlem razpotju! Manjkajo nam drzne in vizionarske programske vizije, ki bi upoštevale aktualni čas zelene bratovščine, njeno vpetost v moderne evropske in svetovne lovske in lovsko-ekološke trende in sledile temeljnim izhodiščem, da je lov v prvi vrsti stvar časti in osebne odgovornosti in sestavni del koncepta trajnostne rabe naravnih virov. Preživete vsebine morajo čim prej v koš in na smetišče zgodovine, kamor sodijo, sploh, ko smo priče tendencam, da se »udriha po vsem, kar ima krivi kljun« in ne priznava pravice do obstoja »konkurentom« v naravnem okolju. Več…

MED VELIKIMI ZVERMI IN JAVNOSTJO. LOVCI. NA TEMNI? ALI SVETLI STRANI SILE?

Med najrazličnejšimi odtenki zelene, s katerimi je bilo z okoljskimi in naravovarstvenimi temami tudi na Slovenskem močno obarvano minulo leto, je bila lovsko zelena prav gotovo med bolj opaznimi. To gre v prvi vrsti pripisati kontroverzni vlogi, ki so jo lani slovenski lovci odigrali ob sprejetju in izvršitvi spornega interventnega zakona o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave ter z vsem, kar se je s tem prebudilo tako v lovski kot tudi v širši javnosti. Ali je bilo torej minulo leto za slovenske lovce in z njimi tudi za slovensko družbo prelomno? Kakšno bo letošnje? In, ali kljub predsedniški kontinuiteti v Lovski zvezi Slovenije prihaja čas velikih sprememb za vse? Več…

KAM VODI KRVAVO UMIRJANJE STRASTI? IN KAKO UPRAVLJATI S PRETIRANO SLO PO STRELJANJU?

Strasti se ne umirja s prelivanjem krvi. In obsedenost s streljanjem ne bo manjša, če bomo o njej molčali. Strast do lova in streljanja je živa in vroča; nikoli se ne bo polegla. Zato bo prav kmalu nujno ob vprašanjih upravljanja velikih zveri ter prostoživeče divjadi in ptic, najti odgovore tudi o tem, kako upravljati s pretirano slo po streljanju; ter ugotoviti, v kolikšni meri prav ona v resnici tudi pri nas »upravlja« z upravljanjem velikih zveri in divjadi. O tem se bo treba iskreno, odkrito in pošteno pogovarjati. Brez obsojanja s strani tistih, ki so kritični do lova in streljanja; pa tudi brez manipuliranja s strani tistih, ki so lovu in streljanju privrženi. Več…

NE GOZDNI, ENI DRUGI VOLKOVI IN MEDVEDI SO NEVARNI!

Pristojne institucije so si nekaj zadnjih mesecev goreče prizadevale, da bi do 30. aprila letos odvzeli iz narave 200 medvedov predlaganega lanskega odstrela, kar predstavlja skoraj eno tretjino celotne populacije medvedov v Sloveniji. Upravno sodišče je decembra odlok o odstrelu začasno ustavilo. Ker smo že sredi aprila, so slovenski medvedi, za kratek čas in do novega jesenskega odstrela, rešeni. A resnična in najpomembnejša bitka desetletja, ki je pred nami, se šele začenja. Zakaj? Kaj se v resnici dogaja? Kaj vse je pri tem sporno? In kaj je nesprejemljivo? Več…

1 5 6 7