»Zadevo komentirajo novinarji, ki lova ne poznajo; nekateri lovci, ki hočejo problem napihovati tudi iz zavisti; in taki, ki se držijo predpisov in zakonov kot pijanec plota. Življenje pa gre svojo pot,« je prepričan Peter Boškin, gradbeni inženir in lovec iz Lovske družine Jesenice, v svojem odzivu na preiskovalno reportersko zgodbo naše urednice Ane Ašič, ki je sredi maja v Žetalah in na pobočju Maclja na kraju dogodka raziskovala, kaj se je v resnici dogajalo tisto noč, ko je bil tam ustreljen medved. Izkušeni gorenjski lovec ima svoj pogled ob polemikah, ki so temu sledile. Več…
Tag: Marjan Artnak
BODO PODLUBNIKI ODPRLI POT GOZDARSKIM POSEGOM V ŠE POSLEDNJE KRPICE SLOVENSKIH PRAGOZDOV?
»Vlada z uredbo s področja gozdarstva uvaja spremembe, s katerimi bo dala zeleno luč za uničenje še zadnjih koščkov prvobitne slovenske narave. Vlada je na spletni strani e-Demokracija objavila predlog sprememb Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki bodo tudi v strogih gozdnih rezervatih omogočile izvajanje gozdarskih ukrepov ob prenamnožitvi podlubnikov. Z uveljavitvijo sprememb bo v gozdnih rezervatih, ki predstavljajo zgolj 0,8 % slovenskih gozdov, omogočena sečnja dreves ter odstranjevanje in sežiganje lubja. Pred temi posegi pa niso zaščiteni niti pragozdni ostanki, zadnji koščki prvobitne krajine, ki jih je v Sloveniji preostalo zgolj 0,04 % gozdne površine. V mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, ki združuje 37 organizacij, smo enotni, da je predlagana sprememba Uredbe nesprejemljiva in pozivamo pristojne k oblikovanju takšnih ukrepov varstva gozdov pred podlubniki, ki ne bodo ogrozili narave v že tako skromni mreži gozdnih rezervatov,« se dan po mednarodnem dnevu gozdov na slovensko pristojno, strokovno, kritično in najširšo javnost obrača omenjena mreža nevladnih organizacij. Več…
KAJ IMATA NARAVA IN GOZD OD VSEH TEH SPEKTAKLOV? ŽE DESETLETJA PRAZNIKI NARAVE, SVET PA ŠE ZMERAJ VSAKO LETO IZGUBI 10 MILIJONOV HEKTARJEV GOZDA
»Preveč vsega tega se gremo! Ne vem, kako je z drugimi ljudmi, a sama sem že ob prebiranju čisto preč in do konca utrujena od vseh teh praznikov narave, ki jih nikakor ne zmanjka. Še malo, pa jih bo, kot v katoliškem koledarju svetnikov, vsak dan po pet in več praznovalo svoje svetništvo. Marca ali aprila ali maja ali junija, kar naprej so in še pridejo, tako da je čas in dan za objavo takšnega premišljanja o »naravnih« praznikih zmeraj pravi,« je lani junija ob vsej obilici najrazličnejših praznikov in dni posvečenih naravi premišljevala naša urednica Ana Ašič. Letos na uradni strani Mednarodnega dneva gozdov, ki ga praznujemo zdaj že deveto leto po tistem, ko je leta 2012 Generalna skupščina OZN 21. marec uradno posvetila gozdovom, lahko preberemo, da »svet vsako leto izgubi 10 milijonov hektarjev gozda – približno petkrat toliko, kot je velika Slovenija – degradacija zemljišč pa prizadene skoraj 2 milijardi hektarjev površine zemlje, kar predstavlja večjo površino od Južne Amerike. Izguba in propadanje gozdov povzroča velike izpuste toplogrednih plinov. Vsaj 8 odstotkov gozdnih rastlinskih in 5 odstotkov gozdnih živalskih vrst je na robu izumrtja.« Že leta ta svet samo v treh, štirih mesecih od marca do junija obeležuje več deset praznikov narave, za katere se po vsem svetu potroši desetine milijonov, degradacija narave in ogroženost rastlinskih in živalskih vrst pa sta vse večji. Kaj imata torej narava in gozd od vseh teh spektaklov!? Več…
PATER, KI JE VZGAJAL V OBZIRNOSTI DO NARAVE, ŽIVALI, NJIH ŽIVLJENJ IN ČUSTEV! IN, KAČJI PASTIR KOT SIMBOL DUŠE, KI IŠČE ODREŠENJE.
V svojem času je bil pater Roman Tominec gotovo med redkimi, najverjetneje sploh prvi, ki je na Slovenskem navajal mladino in vzpodbujal starše, da vzgajajo otroke k sožitju z naravo in z živalmi, predvsem tudi k obzirnosti do živali in k spoštovanju njih življenja in čustev. Vzdrževanje živali v človekovo zabavo in njih ubijanje mu je bilo nedopustno. Bil je splošno priljubljen ter zaradi svoje razgledanosti in širine srca iskan govornik. Govoril je na pamet, kake pisne predloge ni bilo opaziti. Posebno citati verzov so bili podani v dikciji, da so se čutečemu poslušalcu ovlažile oči. Ta »razmišljanja« so bila enkratno doživetje; prostorna frančiškanska cerkev na Prešernovem trgu je bila vsakič nabita do zadnjega kotička. Kljub temu, da ga je povojna komunistična oblast šikanirala, ga je ob osemdesetletnici tedanje predsedstvo Jugoslavije odlikovalo z Redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Več…
SEDEL SEM NA OBREŽJU BREZIMNE SIBIRSKE REKE IN V NJENEM ŠUMENJU SEM ZASLIŠAL, KAJ MI GOVORI O ŽIVLJENJU
Lovec? Ali ribič? Policist? Vojak? Ali mirovnik? Kaj je najprej? Kje je najbolj njegovo srce? In sploh, kdo je v resnici Branko Zlobko, v Brežicah leta 1958 rojeni in že dolga leta na Kočevskem živeči, sedanji predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Slovenije in predsednik Zveze lovskih družin Kočevje? Kaj misli? Kako deluje? In, za kaj živi? Kaj je zanj lov? Kdaj, kako in zakaj se je odločil zanj? Kaj ga je že kot mladega lovca motilo? In, kaj ga še zdaj? Zakaj meni, da je treba v življenju in še posebej v lovstvu sprejeti tudi kakšno funkcijo? In zakaj je treba pri tem vztrajati, četudi za ceno nepriljubljenosti? Kaj je največja težava slovenske lovske organizacije? Kako preseči lažno lovsko solidarnost? Zakaj bo naslednji predsedniški mandat prelomen? Kaj misli o lovski politični stranki? Zakaj so odprtost, poštenost, etika in naravovarstvo zanj edina pot v prihodnost slovenskega lovstva? Zakaj ni še nikoli, niti v Sibiriji, ustrelil medveda? Kje so začetki Zelenega sklada? Zakaj so v njegovi območni zvezi Hubertove maše in Zeleni most? In, kaj vse so mu povedale vse reke njegovega življenja? Več…
VELIKE ZVERI SO PRINESLE VSAJ DVE VELIKI VPRAŠANJI. PRVO JE BIODIVERZITETA IN SOBIVANJE VREDNOT. DRUGO PA, KJE SE USTAVI DENAR, NAMENJEN KMETOVALCEM?
Online konferenca ki jo je to sredo, 18. novembra, Federacija evropskih lovskih zvez pripravila skupaj z evropsko parlamentarno lobistično skupino »Biodiverziteta, lov, podeželje« ali kot se je nekdaj imenovala in je še danes njeno ustaljeno ime »Hunting Intergroup«, je ob ponavljanju argumentov iz železnega repertoarja evropskih ljudskih strank in njihove nenaklonjenosti velikim zverem, zlasti volkovom, ter pogojevanju sobivanja evropskega lovstva in podeželja z njimi izključno s spremembami habitatne direktive ter s pritiskom za premik velikih zveri med manj strogo varovane vrste, vendarle prinesla tudi dve (staro) novi, tehtni, veliki vprašanji. Več…
KRMIŠČA HABITUIRAJO MEDVEDE, PROJEKTNI DENAR PA STROKO
Slovenski gozdovi so v resnici vzrejališča medvedov. Zato so pristojni verjetno lahko tudi tako neomajno prepričani, da vedo, koliko jih je! V bistvu lahko le rejec, pa še ta ne zmeraj, zanesljivo reče, koliko glav šteje njegova čreda, ne!? In zato tudi tako dobro vedo, da je povprečna življenjska doba medvedov pri nas manj kot tri leta! Četudi bi medved sicer lahko dočakal trideset, štirideset in tudi več let, pri nas zaradi visokega vsakoletnega odstrela mladičev, doživi v povprečju vsaj desetkrat manj! Več…
V LEDENEM OBJEMU ANAKONDE. ALI, ČIGAVE STRASTI UMIRJA LETOŠNJE STRELJANJE MEDVEDOV?
Brezskrupulozna javna degradacija, ki se začne z »nedolžno« govorico, nadaljuje s kolektivnim klevetanjem, najbolj radikalno pa konča z razlastninjenjem in eksistencialnim zlomom, ali še s čim hujšim; ter zamolčana, utišana resnica, so kot orodja in orožja političnega obračunavanja nerazdružni del utrjene dolgoletne kolektivne in individualne vsakdanje politične tradicije na Slovenskem, cepljene na kulturni in vrednostni razkroj, ki se je začel že z nenadnim padcem cesarstva in tedanjo »selitvijo« tega prostora iz srednjeevropskega miljeja. Ko je vse to še izdatno začinjeno z veliko mero individualne zavisti, ljubosumja, hudobije, zahrbtnosti, manjvrednostnih kompleksov, pritlehnosti, majhnosti velike nenadarjenosti in blodnjavo neizživetih nagonov, ni mogoče drugo, kot da, večno nepremagljiva janičarska formula najbolj neprizanesljivo brezčutnega obračunavanja z nasprotnikom, spet zmaga! Več…
SPOŠTUJ! KER VEŠ! IN ŠE BOLJ SPOŠTUJ, KER NE VEŠ!
In potem se zapleteva v pogovor o srobotih in vrtnicah in drevesnih potonikah in nazadnje o vsem živem, saj se izkaže, da govorim z inženirjem Matejem Magajno, agronomom, biotehnikom, izumiteljem, ribičem in nekdanjim okoljskim državnim inšpektorjem za vode. »Ja, to je naša družinska hiša. Od nekdaj smo tu. Že moj oče in ded in praded je bil.« »Nisem vedela,« rečem, »pravzaprav do predvčerajšnjim sploh še nikoli nisem šla po tej poti, zmeraj hodim spodaj po nabrežju, povsem ob reki, zdaj pa je tam toliko ljudi in je težko držati distanco.« Več…
NUJNI ZMERNEJŠI POGLEDI. NA DVAJSET TISOČ ODTENKOV SLOVENSKE LOVSKO ZELENE. IN IZZA PUŠKINE CEVI NA DRUGO STRAN.
Lovci so res tisti, ki streljajo. In tudi tisti, ki streljanje najbolj goreče zagovarjajo, si zanj prizadevajo in ga tudi z vsemi sredstvi opravičujejo. A spet ne zmeraj. In ne vsi. Pa tudi ne vsakega streljanja. In tudi ne vsakega odstrela. Nasprotno! V slovenski lovski organizaciji, ki ima več kot 20 tisoč članov, dejansko obstaja velika mnenjska »biodiverziteta« in pluralnost ter tudi veliko razdvojenosti, ki se sicer navzven morda res ne vidi zelo jasno in eksplicitno, a to nikakor ne pomeni, da je ni! Več…