»LOVEC NIKOLI NE SME POSTATI BREZSRČNI UŽIVAČ V UBIJANJU!« PA O »ODGOVORNOSTI DO ŽIVALSKEGA SVETA«. IN ŠE NEKAJ SRČNIH »HUBERTOVIH MISLI« ZA PREDAH IN V RAZMISLEK TUDI OB »RAZSELJENIH« KRAVAH, »NAPADALNIH« MEDVEDIH IN OB VSEM AKTUALNEM SLOVENSKEM LOVSKEM IN NELOVSKEM »GROMOVNIŠTVU«!

»Vsak izmed nas, mi vsi, na poseben način pa seveda, vi, lovci, smo poklicani k odgovornosti do narave, ki nam je zaupana. V skrbi za ravnovesje v naravi vidim mesto človeka,« je poudaril Danijel Lasbaher, »seveda pa mora biti pri tem človek sam najprej uravnovešen. Kaj človeka drži v ravnovesju? Povezanost z Bogom in z naravo,« odgovarja v letošnji »Hubertovi pridigi« mariborski stolni župnik. »Z Bogom, ki nam je zaupal skrbništvo; in z naravo, katere skrbniki smo«. Mariborski kanonik je tu na lovce še posebej spodbudno naslovil misel o tem »kako pomembno je, da imate vedno pred očmi vaš osnovni namen, vaše poslanstvo, to je odgovornost do živalskega sveta«; ter jih spomnil na svetega Huberta in na to, da »lovec nikoli ne sme postati brezsrčni uživač v ubijanju«. Več…

TUDI MARIBORSKI LOVCI ODLOČNI: »VETRNIH ELEKTRARN NAJ SE NE UMEŠČA V POHORSKI PROSTOR!«

»Upravni odbor Lovske zveze Maribor je na zadnji seji 11. oktobra letos kritično pretresel stališča v zvezi z umeščanjem gradnje vetrnih elektrarn na Pohorju. Že na samem začetku razprave so člani poudarili, da so na voljo celovite strokovne študije o negativnih vplivih vetrnih elektrarn na divjad in na prostoživeče divje živali nasploh. Izgradnja takšnih energetskih objektov bi le še poslabšala življenjsko okolje divjih živali, zato so soglasno ocenili, da ti objekti ne sodijo na Pohorje,« nas je že pred dnevi s stališčem lovcev z mariborske območne zveze seznanil dr. Marjan Toš, predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Maribor. Stališče v nadaljevanju objavljamo v neokrnjeni celoti. Več…

»OD TEGA LOVSKO NEETIČNEGA DEJANJA, KI JE VRGLO SLABO LUČ NA CELOTNO LOVSKO ORGANIZACIJO, SE OSEBNO OGRAJUJEM IN ME JE SRAM, TAKO KOT VSE POŠTENE SLOVENSKE LOVCE, KI OPRAVLJAMO PLEMENITO POSLANSTVO VARUHOV NARAVE IN DIVJADI!«

»Zgodba o odstrelu »medvedjih dojenčkov« dokazuje, da se mnogi člani zelene bratovščine na etiko enostavno požvižgajo. Zanje cilji opravičujejo sredstva, kar je naravnost groteskno. Ni jih bilo malo, ki so mi te dni kot enemu od udov dvajset tisoč glave množice slovenskih lovcev zastavili to vprašanje. Vsem sem odgovoril zelo na kratko: »To je bilo nesprejemljivo početje in je ne glede na birokratsko navajanje okoliščin v opravičilo upleniteljev, skrajno neetično in zavržno dejanje«. Ti »malčki« pa res niso nikomur storili nič žalega! In iz tega vidika je dejanje upravičeno vredno javne obtožbe! Čemur smo zdaj priča. Od tega lovsko neetičnega dejanja, ki je vrglo slabo luč na celotno lovsko organizacijo, se osebno ograjujem in me je tako kot vse poštene slovenske lovce, ki opravljamo plemenito poslanstvo varuhov narave in divjadi, sram. Hvala Bogu, da v tem razmišljanju nisem osamljen. Med slovenskimi lovci je namreč dobršen del poštenih, častnih in srčnih ljudi.« Več…

LOVCI BODO POTEGNILI HUDO »KRATKO«, ČE SE BO NA SLOVENSKEM URESNIČILA NAMERA VETRNE ZLORABE NARAVE IN OKOLJA TER DAVKOPLAČEVALSKEGA DENARJA! VODILNI LOVSKI FUNKCIONARJI IN »AVTONOMNI« LOVSKI ZNANSTVENIKI PA OKAMNELO MOLČIJO IN ČAKAJO. NA KAJ!? IN, ZAKAJ!?

»Da se to v resnici utegne kaj kmalu zares zgoditi, vse bolj jasno in, paradoksno, prav z oglušujočo tišino zelo glasno naznanjata neverjeten totalni molk in evidentna nezainteresiranost najbolj pristojnih ter vodilnih lovskih funkcionarjev in »avtonomnih« lovskih znanstvenikov, ki več kot očitno sploh ne opazijo ali nočejo opaziti, kaj se trenutno obeta in dogaja na mnogih ozemljih in območjih najlepših slovenskih lovišč in lovskih družin, kjer že tečejo postopki za umeščanje gigantskih vetrnih elektrarn, ki bodo za vedno neobnovljivo uničile in degradirale naravo, okolje in prostor ter življenje v njem, obenem pa s trajno zlorabo davkoplačevalskega denarja in pod krinko povsem praznih »ekoenergetskih« floskul, ki v resnici niti ena ne stoji na trdnem in vzdržnem argumentu, ter bo tako s trajno dražjo »obnovljivo« elektriko dodatno neobnovljivo osiromašila vse prebivalce Slovenije, ki bomo na ta način še ob tisto edino, kar nam res dobrega daje naše okolje; in, kar je v resnici največji potencial in upanje za kvalitetno življenje v tem prostoru: to pa je ohranjena in neokrnjena narava!« Več…

»O VELIČINI NARODA IN NJEGOVI MORALNI RAZVITOSTI LAHKO SODIMO PO TEM, KAKŠEN JE NJEGOV ODNOS DO ŽIVALI«

»Ob tem pa se sam sprašujem, ali je bil postopek za izdajo sporne odločbe sploh pravilen? Pokončni in etično osveščeni člani Lovske družine Dobrča se upravičeno niso strinjali z izvajanjem lova kjerkoli v Sloveniji na dve in večletne svinje, kot jim je bil zapovedan z nelegitimno odločbo ministrstva. Strinjati se je z Dobrčani in vsemi njihovimi podporniki, da je pobijanje divjih svinj – brejih ali vodečih mater ali njihovih celotnih legel – v času visoke brejosti, ali v najzgodnejši fazi življenja od seskov odvisnih mladičkov, nemoralno, zavržno dejanje. Moje mnenje ne temelji na sovražnosti, izhajam iz pravno utemeljenih dejstev, z zavestjo, da moramo spoštovati svetost življenja. Upravičeno s tehtnimi argumenti grajamo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 20. februarja 2023, ki sodi v poglavje o kršitvah lovske pravičnosti, torej lovske etične norme, ki je vodilo in opora lovčevi vesti za etično vedenje ter za odnose in ravnanje lovskih organizacij in vseh lovcev do narave, divjadi in do drugih živali ter naravnega okolja. Plenjenje brejih in vodečih svinj je v nasprotju z Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob, ki temelji tako na Bernski konvenciji kot na sklopu pozitivne zakonodaje. Zato moramo podpreti »kulturo življenja«, ki nasprotuje »kulturi smrti«, kot je to poudarjal papež Janez Pavel II, ker se mora tudi javna uprava zavzemati za spoštovanje življenja in se nediskriminatorno boriti proti trpinčenju živali, ki so čuteča živa bitja. Kot je dejal veliki Mahatma Gandhi: »O veličini naroda in njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali.« Več…

»ZA LOVSTVO, DIVJAD IN ZVERI NAJ BO PRISTOJNO MINISTRSTVO ZA NARAVNE VIRE! IN, NISMO SOVRAŽNIKI LOVSTVA TISTI, KI ODKRITO OPOZARJAMO, KAJ NI PRAV; IN TUDI NISMO SOVRAŽNIKI TISTI, KI POZIVAMO LOVSKE TOVARIŠE K ETIKI, RESNICI IN ISKRENEMU VARSTVU NARAVE!«

»To, na kar mnogi opozarjamo že leta, se radikalizira. Za lovstvo pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa v prvi vrsti in tako rekoč brez temeljitega upoštevanja še druge plati medalje, ščiti in dela po nareku kmetijcev ter deloma gozdarjev. V tej konkretni zgodbi z divjimi svinjami prvenstveno tako, da ugodi kmetijcem. Pri jelenjadi pa gozdarjem. Oziroma v prvem in drugem primeru lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč. Do kdaj bo še tako? Če kdaj, potem je zdaj čas, da si tudi v lovski organizaciji močno izprašamo vest! O vsem! Predvsem pa: mar res sodimo pod kmetijski in gozdarski resor? Ali, glede na dolgoročno ohranjanje divjadi in njenih habitatov, v resnici sodimo v resor za naravne vire in prostor? Zame dileme ni! Lovci sodimo v ta ministrski resor in pika!« Več…

»KOLIKO HOLOKAVSTOV NAD DIVJADJO BO ŠE POTREBNIH, PREDEN BOMO REKLI BOBU BOB!? TO V NEDOGLED NE BO ŠLO, TOVARIŠI LOVCI! ČESTITKE ZA POKONČNO DRŽO KOLEGU CVENKLU!«

»Ko prebiram o tej sramotni odločbi, sem globoko, globoko razočaran. To je, oprostite, holokavst nad ubogo divjo živaljo; naj mi Judje tega ne zamerijo, nič slabšalnega ne mislim s tem, le ponazoriti želim dimenzije ukrepa, ob katerem res ni več mogoče molčati, če imamo lovci še kaj prave lovske časti in pravičnosti! Koliko holokavstov nad divjadjo bo še potrebnih, preden bomo rekli bobu bob in ustanovili Zavod za lovstvo in tudi z njim preprečevali dvojnosti v lovstvu, ko eni v državi načrtujejo, drugi brez besed to ponižno izvaja(mo)jo. To v nedogled ne bo šlo, tovariši lovci! Naj se končno nekdo zgane tam gori, na vrhu! Čestitke za pokončno držo kolegu Cvenklu! Apel njegove lovske družine naj se preoblikuje v peticijo in zaokroži po družbenih omrežij za podpis. Izkoristimo še to možnost in se poglejmo v ogledalo: smo ali nismo, člani zelene bratovščine, ki gradi na izvirnih programskih izhodiščih Slovenskega lovskega kluba iz leta 1907! Bomo po toliko letih potonili, ali skupaj zmogli moči in sile, da od brezna pogube odrinemo vse tiste, ki so nas na ta rob pripeljali?« Več…

»LOVCI SMO LOVCI! PRI LOVU NAS ZAVEZUJE ISTI PRINCIP TER KODEKS ETIKE IN ČASTI, PA NAJ SMO IZ LOVSKIH DRUŽIN ALI IZ LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM!«

Ker smo zadnje čase, še posebej ob eklatantnem poskusu Ministrstva za kmetijstvo, da državna lovišča v enem delu premakne iz rok poklicnih lovcev v roke lovcev iz lovskih družin, vse pogosteje soočeni z vse bolj perečim vprašanjem, kako ob poklicnih lovcih, ki so v naši državi zaposleni v državnih loviščih s posebnim namenom, z eno besedo imenovati vse ostale lovce tako, da je opazna distinkcija med poklicnimi in drugimi slovenskimi lovci, smo o tem malce povprašali nekatere naše stalne bralce iz lovske, laične in kritične javnosti. Ker so nas že pred tem posamični odzivi opozorili na to, da je izraz »ljubiteljski« lovci za marsikoga vsaj rahlo delikaten, smo najprej vprašali, ali je to res tako kočljivo; in, zakaj je tako. In še: Kako z eno besedo imenovati in od poklicnih lovcev razlikovati lovce iz lovskih družin? Nepoklicni? Volonterski? Prostovoljni? Ali kaj drugega? In, katero dihotomijo uporabljati? Poklicni in nepoklicni? Ljubiteljski in neljubiteljski? Prostovoljni in neprostovoljni? Ali kaj drugega? Pri tem smo vse vprašane lovce lepo prosili, da brez »hierarhičnih« zadržkov izrazijo svoje osebno mnenje in videnje, saj nas je zanimalo prav to; in nikakor ne uradna stališča slovenske lovske organizacije, njenih delov, komisij ali lovskih družin. Več…

EKOLOŠKO, EDUKACIJSKO IN VARSTVENO JE POMEN LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM ŠIRŠI IN VEČJI, KOT GA RAZUMEJO NEKATERI NOSILCI NAČRTOVANE REFORMACIJE!

Poznavajoč predzgodovino zdajšnjih lovišč s posebnim namenom v obliki nekdanjih gojitvenih lovišč (GL SRS) ocenjujem, da je vloga lovišč s posebnim namenom mnogo širša, kot jo razumejo nekateri nosilci načrtovane reformacije tega področja. Gre za njihovo edukacijsko in ekološko vlogo ter funkcijo v kontekstu trajnega varstva naravnih resursov Slovenije, med katere sodijo tudi redke in ogrožene vrste ter seveda vse velike zveri. Zgolj ekonomski vidik lovišč s posebnim namenom je kratkovidna rešitev, ki lahko ima trajne negativne posledice. Strinjam se, da je treba lovskim družinam popraviti krivice, ki so se jim zgodile z odvzemi delov lovišč, ki so bila pripojena gojitvenim loviščem oz. zdajšnjim loviščem s posebnim namenom. A to se lahko naredi zelo racionalno, brez “uničenja” lovišč s posebnim namenom. Vrnitev odvzetih delov lovišč LD je pošten ukrep, pri čemer pa se seveda LD morajo zavedati velike odgovornosti, ki jo s tem prevzemajo. Nekatere bodo lahko cilje trajnostnega upravljanja z divjadjo dosegale, nekatere pa najbrž ne. Treba je ločiti zrnje od plev in ne posploševati. Da ne bom napak razumljen – ne zagovarjam ne napak in ne težav LPN, a tudi to se da učinkovito urediti, s svežimi, strokovnimi kadri, reorganizacijo upravljanja ipd. Več…

KAJ PA JE TEGA TREBA BILO? ALI, KAKO POCENI PRODAJAMO UGLED ZELENE BRATOVŠČINE!

Na preiskovalno reportersko zgodbo naše urednice Ane Ašič, ki je sredi maja v Žetalah in na pobočju Maclja na kraju dogodka raziskovala, kaj se je v resnici dogajalo tisto noč, ko je bil tam ustreljen medved, se je s svojim pogledom in pomisleki odzval dr. Marjan Toš iz mariborske Lovske zveze. V svoji polemiki med drugim pravi: »Spomnim se besed pokojnega uglednega mariborskega lovskega funkcionarja in predavatelja Radoslava Rada Cajnka. Neštetokrat nam je na tečaju za lovske pripravnike pred več kot štirimi desetletji zabičal, da se moramo vedno prepričati, na kaj pomerimo puško, ali je odstrel upravičen in tudi varen. »Ne streljajte na nekaj, v kar niste prepričani, da bo lovsko pravično in etično.« Več…