Že eno leto, vse od decembra 2022, ko se je dobro leto dni pred iztekom že drugega štiriletnega mandata dosedanjemu predsedniku Lovske zveze Slovenije, kar bo 15. januarja 2024, med lovci nekako okrepilo zavedanje, da se njegova era počasi bliža koncu in bo treba izbrati novega predsednika, ter se je posledično resneje zganilo predvolilno dogajanje v tem najbolj vplivnem, najbolj oboroženem, v marsičem megleno »transparentnem«, po svoje najbolj premožnem pa tudi z vseh strani interesno in politično najbolj »zaščitenem« ter s skoraj 21 tisoč člani takoj za Planinsko zvezo Slovenije najbolj številčnim društvom v Sloveniji, ki ob vsem pozitivnem pomenu za slovensko naravo in družbo, kar vanju prispeva s svojimi naravovarstvenimi, socialnimi, kulturnimi in identitetnimi dimenzijami in potenciali ter s pomembnimi javnimi nalogami v javnem interesu in s pooblastili države na področju narave, zadnja leta tu in tam tudi močno kontroverzno deluje, zaradi česar zadnje čase precej delikatno determinira in, žal, na trenutke tudi zloglasno »terminira«, dogajanje v slovenski naravi in družbi; že vse leto, torej, med slovenskimi lovci, predvsem seveda med tistimi, ki se tako ali drugače ukvarjajo in zanimajo za lovsko politiko, vre in vznemirja vprašanje, kdo bo novi predsednik Lovske zveze Slovenije? Kdo jo bo vodil naslednja štiri leta? Komu bo 112 lovskih delegatov čez dober teden, v torek, 19. decembra, na občnem zboru v Novem mestu podelilo mandat za to najvišjo funkcijo v slovenskem lovstvu in bo postal novi predsednik slovenskih lovcev, kar se na trenutke zdi težje dosegljivo kot postati predsednik Republike Slovenije? Več…
Tag: Branko Zlobko
KOČEVSKI LOVCI V VSEH POGLEDIH PODPIRAJO CIVILNO INICIATIVO »OHRANIMO KOČEVSKO«, NAJBOLJ PA PRI NASPROTOVANJU SELITVI KEMIČNE INDUSTRIJE V NARAVO!
Prebivalci na Kočevskem so se uprli manipulativnemu poskusu, ko se naj bi pod krinko »biomelamina« in »selitve iz mesta« v neokrnjeno naravo Kočevske umestila razsežna ter zdravju in življenju nevarna kemična industrija, ter ustanovili Civilno iniciativo »Ohranimo Kočevsko«, njej pa sta se pri nasprotovanju širitvi Melamina v naravo pridružili tudi Civilna iniciativa »Melamin mora ven iz mesta« in Civilna iniciativa »Za zaprtje tovarne Melamin v Kočevju«. Vse tri združene iniciative so tudi začele z zbiranjem podpisov s peticijo »Ohranimo Kočevsko za naslednje rodove«. Zdaj so se prizadevanjem civilnih iniciativ in lokalnih prebivalcev na Kočevskem javno pridružili tudi kočevski lovci, ki bi bili s takim obsežnim posegom v naravo tudi neposredno prizadeti, saj bi bila Lovska družina Mala gora ob znaten del svojega lovišča. Sploh se zdi kočevskim lovcem nesprejemljivo umeščanje takšne zdravju in naravi nevarne »umazane industrije« v naravo«. Zato je Zveza lovskih družin Kočevje na javnost naslovila jedrnato in jasno pismo podpore, člani lovskih družin kočevske območne zveze pa bodo, po besedah predsednika Branka Zlobka, do konca letošnjega marca zbirali tudi podpise za peticijo »Ohranimo Kočevsko za naslednje rodove«. Več…
NOVI PREDSEDNIK KOČEVSKIH LOVCEV JE ŠE NAPREJ BRANKO ZLOBKO: »ČE SMO LOVCI RES TAKŠNI NARAVOVARSTVENIKI, KOT RADI POVSOD RAZGLAŠAMO, POTEM MORAMO TO POKAZATI TUDI S KONKRETNIMI DEJANJI IN PODPIRATI PRIZADEVANJA LJUDI ZA ZDRAVO OKOLJE IN NEOKRNJENO NARAVO!«
Naj gre za zavezanost lovstvu ali lokalnemu okolju, jo Zlobko enemu in drugemu jasno izkazuje z aktivno lovsko dobrodelnostjo in s predanostjo naravovarstvu in naravi. O njej je jeseni 2020 v velikem intervjuju za naš spletni portal na vprašanje, kaj je Branko Zlobko v resnici, bolj ribič ali bolj lovec, povedal: »Branko Zlobko je v resnici predvsem človek z naravo! V njej se soočam z vsemi vprašanji. In v njej iščem vse odgovore. Vse bolj verjamem, da je to ne le za slovensko lovsko organizacijo, ne le za vsakega lovca, ne le zame, ampak za vsakega človeka, za vse nas, tista najbolj prava pot. Narava! Življenje z njo.« V naslednjih letih, ki bodo ne le za naravo na Kočevskem, ampak, kot je zdaj videti, za naravo prav v vsakem kotičku Slovenije, turbulentna bolj kot kdaj koli doslej, bo imel predsednik Zveze lovskih družin Kočevje nedvomno veliko priložnosti, da gornje besede živi in pokaže ter na pot osveščenega, senzibilnega in odgovornega ravnanja z naravo s svojim zgledom popelje tudi vse druge. Na Kočevskem. In drugod. To bo potem tista največja in resnična zmaga. Zanj, za naravo, za slovensko lovstvo in za vse mnogo večja in bolj dragocena od sedeža v slovenskem parlamentu! Več…
OB LETOŠNJEM PRAZNIKU SVETEGA HUBERTA ŠE EN EVROPSKI LOVSKI »STREL V OBE KOLENI« S SRAMOTNO KAMPANJO ZA STRELJANJE ZAVAROVANIH VELIKIH ZVERI IN PTIC SELIVK, KI SE JO GRE EVROPSKA LOVSKA »VRHUŠKA«
»A naj ob letošnjem prazniku svetega Huberta in v trenutni evropski in slovenski lovski aktualnosti dobivamo na mnoga »lovska« vprašanja še tako »črne« odgovore, pa, kot že rečeno, prav agresivna lovska kampanja in peticija »SignForHunting« z jasno izkazanim neodzivanjem in nesodelovanjem velike večine evropskih in lokalnih lovcev pri tej sramotni gonji prinaša precejšnjo mero optimizma in iskrene vere v večino evropskih lovcev, ki očitno ostajajo zavezani naravi, njenemu varovanju in ohranjanju ter tradiciji in plemenitim vrednotam evropskega lovstva, ki so edini res trden in trajen temelj, na katerem lahko evropski lovci tako med laično kot politično javnostjo gradijo svoj ugled in posledično takšno javno diskusijo, kakršni bo javnost ne le prisluhnila, ampak ji tudi verjela.« Več…
BODO SLOVENSKI LOVCI RES PRODAJALI SVOJO EDINSTVENO, ATRAKTIVNO, PRESTIŽNO VILO ZLATOROG NA VRHUNSKI LOKACIJI V PRESTOLNICI ZA BORNE 4 MILIJONE!?! ZA CENO, KI SO JO POSTAVILI ŽE LETA 2010 IN JE PO 12 LETIH ŠE ZMERAJ ISTA! KOMU? IN, ZAKAJ!?
Danes, v torek, 21. junija popoldne, je v Celju letošnji občni zbor Lovske zveze Slovenije. Eden od sklepov, ki naj bi ga potrdilo 112 delegatov, predstavnikov 21 tisoč slovenskih lovcev, je tudi prodaja dolgoletnega sedeža Lovske zveze Slovenije, znamenite zelene vile Zlatorog na Župančičevi 9 v Ljubljani, s čimer želi slovenska krovna lovska organizacija in njeno vodstvo financirati izgradnjo novega nacionalnega lovskega centra na Lukovici oziroma v njenem odmaknjenem zaledju. Toda, ali je za stvarjenje novega res nujno za zmeraj izgubiti »staro«? To je vsekakor vprašanje, ki se kar samo po sebi nenehno ponuja prav ob aktualni nameri slovenske krovne lovske organizacije, da proda svojo legendarno vilo, za katero so v petdesetih letih prejšnjega stoletja po svojih večjih ali manjših finančnih močeh prispevali prav vsi slovenski lovci. Več…
»VOLK DLAKO MENJA, BISTVA NE!«? KAKO JE BILA DIVJAD 20. APRILA DRŽAVNA, 4. MAJA PA NE VEČ. MUKE LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE. IN NJENO RAZSVETLJENJE. PRIDNE LOVSKE »MUCKE« Z JAVNE TELEVIZIJE. IN, MOLITEV K SVETEMU JUDI TADEJU.
Ko nekaj časa premišljujem o vsem tem, o vsej dolgoletni kolektivni slovenski »metarealnosti«, ki na koncu koncev vidno in nevidno vklenja vsako osebno življenje in usodo in vse, kar smo, kar bi radi bili in kar smo sanjali, da bomo, a prav zaradi te »mete« ne bomo nikoli; pa naj gre pri tem za predsednika Lovske zveze Slovenije, za televizijske in radijske in vse druge novinarke, za slovensko lovsko organizacijo, posamezne lovce, lovke, zame, za naš spletni portal, za slovensko naravo in za slovensko družbo: Je sploh za kogarkoli in karkoli v resnici v tej žalostni, izropani in zavoženi deželi, ki ne pozna drugega kot večen boj na nož, večno polarizacijo na »zmagovalce« in »izdajalce«, na »naše«, ki imajo pravico do vsega, in »njihove«, ki nimajo pravice do ničesar, tudi do obstoja in spomina ne; je tu in v takem, kjer se z vseh in na vse strani časti sovraštvo in maščevanje in nasilje ob vsaki »spremembi« in nad vsakim, ki drugače misli; kjer se na najbolj perfidne načine spodbuja onemogočanje vseh, ki nimajo prave »krvne grupe«; in se stigmatizira ter razglaša za sovražnega »kolaboranta« vsakega, tudi najbolj »našega« in »pravega«, če si drzne, tudi le najbolj profesionalno delovati, kaj šele sodelovati in biti, četudi le kratek čas v službi »netapravih«; je v taki klimi in »žvepleni« atmosferi sploh kdaj mogoča kakšna resnična izbira? Več…
ČIGAVA JE DIVJAD? DRŽAVNA? JAVNA? ALI NIKOGARŠNJA? IN, ALI BO SLOVENSKO LOVSTVO KONČNO MORALO UGRIZNITI V KISLO JABOLKO LASTNE TRANZICIJE!?
A ob vseh vprašanjih in odgovorih je najbolj bistveno predvsem eno. Naj imamo takšen model lovstva, kot ga trenutno poznamo na Slovenskem; ali model lovne pravice na podlagi lastništva zemlje in gozdov; ali pa kakšno njuno hibridno različico; pri vseh je najbolj pomemben skrben in učinkovit nadzor! Pa transparentnost! In koruptivna nekontaminiranost lovstva ter vsega, povezanega z njim! In, seveda, osebna odgovornost, etika ter kultura duha in srca vsakega lovca posebej! Lovec je v gozdu s puško v rokah največkrat sam! To vedno znova poudarjajo izkušeni lovci. Če je, ali če ni lastnik gozda ali zemlje, ni tako pomembno, kot je v tistem trenutku življenja in smrti pomembno, da ima v sebi kulturo, lovsko etiko, naravovarstveno in človeško senzibilnost, poštenost in širino duha dolgoročno skrbnega gospodarja. Če je tako, potem se ob vzajemnem učinkovitem nadzoru v nobenem primeru nikomur ni treba bati za divjad in velike zveri in naravo! Če tega ni, pa itak prav nič ne pomaga! Lahko je divjad tisočkrat »državna« ali »javna« ali pa »res nullius«, ko legitimno pridrvijo v gozd podivjani krvoločni streljači, ko takšni lovci in njihovi simpatizerji v spregi z brezvestnimi politikanti in nenasitnimi zaslužkarji v zasebnih, državnih ali javnih loviščih dobijo glavno besedo pri upravljanju z divjadjo, je to zmeraj začetek njenega konca! Več…
»LOVCI SMO LOVCI! PRI LOVU NAS ZAVEZUJE ISTI PRINCIP TER KODEKS ETIKE IN ČASTI, PA NAJ SMO IZ LOVSKIH DRUŽIN ALI IZ LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM!«
Ker smo zadnje čase, še posebej ob eklatantnem poskusu Ministrstva za kmetijstvo, da državna lovišča v enem delu premakne iz rok poklicnih lovcev v roke lovcev iz lovskih družin, vse pogosteje soočeni z vse bolj perečim vprašanjem, kako ob poklicnih lovcih, ki so v naši državi zaposleni v državnih loviščih s posebnim namenom, z eno besedo imenovati vse ostale lovce tako, da je opazna distinkcija med poklicnimi in drugimi slovenskimi lovci, smo o tem malce povprašali nekatere naše stalne bralce iz lovske, laične in kritične javnosti. Ker so nas že pred tem posamični odzivi opozorili na to, da je izraz »ljubiteljski« lovci za marsikoga vsaj rahlo delikaten, smo najprej vprašali, ali je to res tako kočljivo; in, zakaj je tako. In še: Kako z eno besedo imenovati in od poklicnih lovcev razlikovati lovce iz lovskih družin? Nepoklicni? Volonterski? Prostovoljni? Ali kaj drugega? In, katero dihotomijo uporabljati? Poklicni in nepoklicni? Ljubiteljski in neljubiteljski? Prostovoljni in neprostovoljni? Ali kaj drugega? Pri tem smo vse vprašane lovce lepo prosili, da brez »hierarhičnih« zadržkov izrazijo svoje osebno mnenje in videnje, saj nas je zanimalo prav to; in nikakor ne uradna stališča slovenske lovske organizacije, njenih delov, komisij ali lovskih družin. Več…
»S TO POTEZO, KI SO SI JO PRI LOVIŠČIH S POSEBNIM NAMENOM PRIVOŠČILI POSAMEZNIKI V LOVSKI ZVEZI SLOVENIJE, SE RUŠI 115 LETNA TRADICIJA SLOVENSKEGA LOVSTVA!«
»Že zdavnaj bi morali o tem razpravljati in bi bilo vse zelo hitro jasno! Videla bi se želja lovcev, da lovstvo ostane v javnem interesu; in, da slovenska lovska organizacija je in ostane del civilne družbe! Žal, tudi današnji posvet najverjetneje ne bo prinesel kaj dobrega za slovensko lovstvo,« je zapisal arhitekt Boštjan Češarek, starešina Lovske družine Ribnica, ki nam je v objavo poslal stališče, naslovljeno na Branka Zlobka, predsednika Zveze lovskih družin Kočevje, ki je, kot že rečeno, tudi predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Slovenije. Češarku se je pri tem pridružil tudi Jože Kure, starešina Lovske družine Kočevje; kot poudarjata oba, njune poglede podpira vsaj 10 starešin v Zvezi lovskih družin Kočevje in številni po Sloveniji. V krajših pogovorih, ko smo preverjali avtentičnost in resničnost sporočila, sta oba poudarila, da je čas, da se slovensko lovstvo dvigne nad politične igrice; da ostane del civilne družbe in se vrne k slovenski lovski tradiciji in naravi! Več…
»SVOJEVRSTNO KRITIČNO IN PROVOKATIVNO PISANJE, KI PRI BRALCU SPODBUJA RAZMIŠLJANJE IN POSTAVLJANJE NOVIH VPRAŠANJ«
»Lovec tretjega tisočletja naj bi bil predvsem naravovarstvenik in šele nato regulator v naravi. Lovci smo tisti, ki smo poklicani in se deklariramo kot varuhi narave, vendar se moramo pri tem ozreti okoli sebe in sodelovati tudi z drugimi, ki imajo enake oziroma podobne cilje in poglede, pa čeprav so včasih kritični do nas. Ena takih oseb je tudi gospa Ana Ašič, žurnalistka, raziskovalna novinarka, urednica in lastnica elektronskega medija, ki veliko piše tudi o okolju in naravi; oseba z velikim in širokim srcem, predvsem kadar gre za zaščito ogroženih vrst živali. Je velika zagovornica in varuhinja velikih zveri, predvsem medveda in risa. Skozi njej lastno ter svojevrstno kritično in provokativno pisanje pri bralcu spodbuja razmišljanje in postavljanje novih vprašanj.« Več…