Že eno leto, vse od decembra 2022, ko se je dobro leto dni pred iztekom že drugega štiriletnega mandata dosedanjemu predsedniku Lovske zveze Slovenije, kar bo 15. januarja 2024, med lovci nekako okrepilo zavedanje, da se njegova era počasi bliža koncu in bo treba izbrati novega predsednika, ter se je posledično resneje zganilo predvolilno dogajanje v tem najbolj vplivnem, najbolj oboroženem, v marsičem megleno »transparentnem«, po svoje najbolj premožnem pa tudi z vseh strani interesno in politično najbolj »zaščitenem« ter s skoraj 21 tisoč člani takoj za Planinsko zvezo Slovenije najbolj številčnim društvom v Sloveniji, ki ob vsem pozitivnem pomenu za slovensko naravo in družbo, kar vanju prispeva s svojimi naravovarstvenimi, socialnimi, kulturnimi in identitetnimi dimenzijami in potenciali ter s pomembnimi javnimi nalogami v javnem interesu in s pooblastili države na področju narave, zadnja leta tu in tam tudi močno kontroverzno deluje, zaradi česar zadnje čase precej delikatno determinira in, žal, na trenutke tudi zloglasno »terminira«, dogajanje v slovenski naravi in družbi; že vse leto, torej, med slovenskimi lovci, predvsem seveda med tistimi, ki se tako ali drugače ukvarjajo in zanimajo za lovsko politiko, vre in vznemirja vprašanje, kdo bo novi predsednik Lovske zveze Slovenije? Kdo jo bo vodil naslednja štiri leta? Komu bo 112 lovskih delegatov čez dober teden, v torek, 19. decembra, na občnem zboru v Novem mestu podelilo mandat za to najvišjo funkcijo v slovenskem lovstvu in bo postal novi predsednik slovenskih lovcev, kar se na trenutke zdi težje dosegljivo kot postati predsednik Republike Slovenije?
Darko But // Foto: Leon Vidic/Delo in Alojz Kovšca // Foto: Matjaž Rušt/Dnevnik
Tekst: Ana Ašič
Foto: Leon Vidic / Delo, Matjaž Rušt /Dnevnik, Marjan Artnak, Dragan Arrigler, Srečko Felix Krope, Ana Ašič
Naslovna fotografija: Ana Ašič
12. december 2023
Aktivno, četudi tedaj še precej skrito in skrivno predvolilno obdobje ter »iskanje« bodočega predsednika slovenskih lovcev se je decembra lani začelo z idejami zvestih podpornikov dosedanjega predsednika Lovske zveze mag. Lada Bradača, ki je bil do junija 2022 tudi direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge, da bi »mu podaljšali mandat, ker da zaradi covida 19 in omejitev, ki jih je to prineslo«, mimogrede, z odloki, ki jih je prav pod njegovo direktorsko roko pisal njegov direktorat pri ministrstvu za notranje zadeve; skratka, zaradi korona virusa, da ni mogel uresničiti vseh projektov, ki si jih je zadal na začetku mandata januarja 2020, nekatere pa že v bistvu v letih prvega mandata, saj je treba vedeti, da je že januarja 2016 Lado Bradač kot predsednik Lovske zveze Slovenije nasledil dr. Srečka Felixa Kropeta, ki je bil na čelu Lovske zveze prav tako dva mandata, vse od leta 2008; prav v teh dveh mandatih, v času od leta 2008 do 2016, torej, pa je bil Bradač pod Kropetovim vodstvom Lovske zveze Slovenije njen podpredsednik.
Tako Srečko Krope kot Lado Bradač izhajata iz nekdanjih miličniških in kasneje policijskih vrst, kar seveda vsaj v sledeh neogibno determinira njun način razmišljanja in delovanja. »Ja, kaj pa mislite, če te pri petnajstih dobijo in začnejo oblikovati v kadetski šoli, saj je vendar jasno, da se to nekje pozna, da pušča posledice in ti to ostane,« je dr. Srečko Felix Krope dejal maja 2020 v obsežnem pogovoru za naš spletni portal.
Nove stare ideje
Tega je bilo v preteklih letih kar precej. V dobrem in slabem. Še posebej v Bradačevem mandatu, zaradi česar ideje njegovih lovskih častilcev o podaljšanju mandata Bradaču »iz covidnih razlogov« med ostalimi lovskimi tovariši v začetku letošnjega leta niso padle na plodna tla.
Ko je ta poskus propadel, je takoj, pravzaprav sočasno, vzniknil še eden predlog, ki ga je prav tako lansiral Bradačev krog zvestih privržencev, to je, da bi ponovno spremenili lovski pravilnik, ki ga je v bistvu že v svojem prvem mandatu uveljavil ravno Krope, ki je menil, da je prav, če se predsedniška funkcija v Lovski zvezi Slovenije omeji na zgolj dva zaporedna mandata.
Dr. Srečko Felix Krope z Ajko // Foto: Osebni arhiv // https://anaasicsic.com/2020/05/16/ce-boste-v-mesecini-prisli-v-lovisce-kjer-sem-lovski-cuvaj-bom-seveda-stopil-k-vam-in-vem-da-se-bova-pogovarjala-do-jutra/
Skratka, nova ideja je bila, da se to nazaj spremeni v neomejeno število zaporednih predsedniških mandatov, saj so bili protagonisti tega predloga očitno trdno prepričani, da bi bil Bradač na ta način ponovno izvoljen in bi vodil Lovsko zvezo Slovenije vsaj še nadaljnja štiri leta, v kakšni glavi pa je bila morda tudi »maršalska« vizija »doživljenjskega predsednika«. Zlasti med tistimi, ki kot nekakšno zaklinjajočo mantro ponavljajo, kako »je Bradač ogromno naredil za slovensko lovstvo«, ko pa vprašaš, kaj konkretno, največkrat ostane le sistematično streljanje zavarovanih medvedov in, ja, seveda, sprememba zakona o orožju ter streljanje divjadi z dušilci in termo vizijo tudi ponoči, zaradi česar je marsikje in v marsikaterem smislu slovensko lovstvo le še bolj in brez vseh etičnih zadržkov podivjalo.
A da v tem smislu Bradač in njegovi, precej »strelsko« nastrojeni privrženci vendarle nimajo neomajne in tudi ne neomejene vsesplošne podpore v slovenski lovski organizaciji, se je dokončno pokazalo spomladi, ko je Upravni odbor Lovske zveze Slovenije ta predlog v bistvu soglasno zavrnil.
To je bil ledeni tuš za Bradača in njegov krog, ki se je zdaj neizbežno moral soočiti z resnico, o kateri so jih ob marsikateri kontroverzni, samovoljni, avtokratski ter moralno in etično sporni potezi mnogi v lovstvu in izven njega opozarjali in svarili že več let.
Darko But in Alojz Kovšca
Tako se je potem s pozno pomladjo in začetkom letošnjega poletja nekako dokončno izkristaliziralo, da se v resnejšo predsedniško tekmo podajata predvsem dva kandidata, ki ju je potrdila tudi kandidacijska oziroma volilna komisija Lovske zveze Slovenije.
Eden je Darko But, 60-letni ugledni štajerski lovec z več kot 40 letnim lovskim »stažem«, ki je bil 20 let starešina Lovske družine Boč, avtor in ustvarjalec lovsko informacijskega sistema Lisjak; po izobrazbi obramboslovec, ter do lanskega oktobra generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje; danes, po letošnji novembrski reorganizaciji Uprave, pa je Darko But po pooblastilu vodja Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Celje, ki opravlja naloge na območju Zahodno štajerske regije, prav te, ki je bila v letošnjih avgustovskih poplavah med najbolj prizadetimi in je v tem smislu tudi med tistimi, ki so pod največjim »udarom« popoplavne obnove.
»Naša pomembna naloga v kontekstu kompleksnega varstva narave je ohranjanje zdravega in ljudem prijaznega okolja. To je naša pomembna odgovornost, katere se moramo globoko zavedati, saj je človek s svojo dejavnostjo že zdavnaj porušil naravno ravnovesje. Zato moramo biti pozorni in kritični do vseh načrtovanih posegov v prostor, ki lahko prizadenejo pestrost domorodnih živalskih in rastlinskih vrst oziroma njihovih habitatov. Vsi, ki smo povezani z zeleno barvo pod lovskim klobukom se moramo zavedati, da je lovec v tretjem tisočletju tudi naravovarstvenik. Moje delo, če bom izvoljen za predsednika Lovske zveze Slovenije, bo usmerjeno tudi k vrnitvi k izvirnim etičnim in varstvenim načelom in zaobljubam slovenskega lovstva, katera pa bo, ob široki razpravi in konsenzu, potrebno prilagoditi sodobnemu času in zakonskim novostim,« je Darko But med drugim zapisal v svojem predvolilnem programu, ki se na prvi pogled morda zdi kar malce preveč »umirjen« in splošen, a je prav v tem izrazito nekonflikten tako do lovske kot laične in kritične javnosti ter v tem smislu pravzaprav naravovarstveno obetaven za vse, ki jim je resnično mar za naravo.
Darko But // Foto: Leon Vidic / Delo
Drugi je Alojz Kovšca, prav tako zavzet lovec in obramboslovec, 58 letni nekdanji vojak, tankist in urar ter v prejšnjem mandatu do novembra lani predsednik Državnega sveta RS, ki je pred lanskimi volitvami razmišljal tudi o kandidaturi za predsednika republike, a je, ko je ocenil, da nima prave in zadostne politične podpore zelo realno od kandidature odstopil ter to tudi zelo jasno in pošteno javno povedal. Alojz Kovšca je lovec 19 let, do nedavna je bil član dveh lovskih družin: Lovske družine Taborska jama na grosupeljskem koncu, iz katere je izstopil in je zdaj le še član Lovske družine Kozlek na Ilirskobistriškem, kjer je od letošnjega aprila tudi njen starešina.
»Lovska organizacija je, ne le v Sloveniji, potisnjena v ozadje naravovarstvene sfere spričo zelo aktivnega delovanja tako imenovanih nevladnih organizacij, ki pa so dejansko večinsko financirane iz državnih ali evropskih sredstev. Te organizacije za upravičevanje svojega obstoja in pridobivanja javnih sredstev nujno potrebujejo medijsko pozornost, zato se pogosto poslužujejo ustvarjanja navideznih konfliktov, v katerih se promovirajo kot zaščitniki interesov živali in narave. Lovska zveza Slovenije v teh konfliktih težko, če že sploh lahko zmaga, zato se jim je nameravam izogibati ter iskati področja, na katerih lahko z nekaterimi naravovarstvenimi organizacijami projektno sodelujemo ter si delimo pozitivne odzive javnosti. Področja sodelovanja so lahko prizadevanje za izgradnjo prehodov in podhodov za divjad na avtocestah in železnicah in podobno,« pa je v predvolilnem programu zapisal Alojz Kovšca v svojem značilnem diskurzu, v katerem je vselej sicer tudi kakšno zrno resnice, a zmeraj občutno preveč ščepcev konfliktne zajedljivosti in premetenega cinizma, da bi bilo realno pričakovati resnično izgradnjo kakršnegakoli »prehoda« oziroma »mostu« med lovstvom in njihovimi kritiki ter posledično deljenja pozitivnega odziva v javnosti; gotovo pa nekaterim njegovim lovskim podpornikom tak način komunikacije zveni zelo dopadljivo.
Kovščina kandidatura ni presenečenje…
Kljub različnim predvolilnim zakulisnim »računicam«, ugibanjem in špekulacijam ter, jasno, raznolikim oblikam trgovanja s takšnim in drugačnim lovskim vplivom, pri čemer nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je bilo in je v igri tudi kar nekaj teženj, da se ohrani kontinuiteta »pravih sil« in dosedanjega vodstva Lovske zveze Slovenije, kljub temu torej in ob tem, seveda, kandidatura Alojza Kovšce za predsednika LZS nekako ni bila posebno presenečenje. Nenazadnje je bilo že nekaj časa in še zgodaj spomladi 2022 videti, kot da sedanji predsednik in njegov krog, v katerem je bil precej »glasen« tudi Matija Janc, policist in predsednik Komisije za lovsko strelstvo pri LZS, sicer pa Bradačev in Kovščin lovski tovariš, kadar so se na tovariškem skupnem lovu dobili pri Arexovem Ivanu Kralju v Kočevskem Rogu ali pri Ludviku Rituperju v Prosenjakovcih na Goričkem, pa še kje, seveda; no, videti je bilo torej, da omenjeni nekako protežirajo in pripravljajo prav Alojza Kovšco za naslednjega predsednika LZS.
Alojz Kovšca // Foto: Matjaž Rušt / Dnevnik
Lado Bradač je na mnoge pomembne dogodke dosledno jemal s seboj Alojza Kovšco. Še posebej očitno je bilo to videti na lanskem radgonskem lovskem sejmu, ko sta bila tudi ob otvoritvi oba, Bradač in Kovšca, pozdravna govorca z dokaj sorodnim nabojem in sta tedaj tam s precejšnjo mero vznesenosti in vzajemnosti, nekaj pod vtisom takrat še »sveže« ruske agresije na Ukrajino, nekaj pa iz lastnega avtentičnega prepričanja, precej glasno in javno izza govorniškega pulta bolj ali manj direktno »razvijala« ideje o tem, kako bi morala biti prav lovska organizacija v bistvu »nosilka« nekakšne predvojaške vzgoje; pri čemer sta tudi precej »neustavljivo« promovirala idejo o tem, da naj bi se pri mladih lovcih starostna meja za nošenje orožja znižala z 18 na 16 let oziroma, naj bi se omogočilo mladim lovcem, da opravijo pripravniški izpit že pri 16ih letih.
…in padec »vetra iz jader«
Lanskoletni volilni poraz političnih opcij, ki so takšne ideje odobravale, zlasti tudi Kovščine Povežimo Slovenijo; pa kar nekaj krvavih incidentov v regiji povezanih z orožjem in mladoletniki, so takšne visoko leteče načrte, o katerih so že na prej omenjenem radgonskem lovskem sejmu začeli govoriti celo predstavniki ministrstva za kmetijstvo, malce zaustavili. Skratka, sprememba smeri političnega in posledično interesnega vetra je tistemu visokoletečemu »strelstvu« nekako odvzela »veter iz jader« in vse skupaj potem lani malce »prizemljila«.
Ob tem pa se ni polegla le debata o »predvojaški« lovski vzgoji in nižanju starostne meje za lovske pripravnike, temveč, kot je bilo vsaj od daleč videti, tudi zagnanost kampanje »Kovšco za predsednika LZS«, saj se je nenadoma zdelo, da Kovšca nekako ne ustreza več povolilnemu »duhu novega političnega časa«, od katerega si je, tako kot od vsakega, slovenska lovska srenja in vodstvo lovske organizacije pač želelo in nadejalo iztržiti čim več lovskih in vseh drugih bonitet.
Šele potem, ko se je po slabem letu precej brezplodnih prizadevanj za »lovsko stvar« pri novih oblastnikih pokazalo, da z njimi vendarle ne bo šlo vse tako gladko, pa naj se slovenski lovski »mainstream« še tako »uslužno« odpoveduje koketiranju z drugo politično stranjo; šele takrat je za del slovenskega lovstva in njegovo aktualno »kontinuiteto« Alojz Kovšca spet postal zanimiv. In očitno sprejemljiv kot eden uradnih kandidatov za novega predsednika Lovske zveze Slovenije.
Kdo je v resnici vez s »silami kontinuitete«? Kovšca? But? Oba? Ali nobeden?
To, ta vez s »kontinuiteto« dosedanjega vodstva Lovske zveze Slovenije, je poleg precej gromovniške in pretirane Kovščine solerske retorike, katere glasnost je v precejšnjem nasprotju s predanostjo miru in tišini v naravi ter s tem z bistvom lova in pravega lovstva in gre posledično kar precejšnjemu številu pravih lovcev vse bolj »na živce«, to, torej, je tudi eden glavnih Kovščinih »hendikepov«, saj se zdi, da imajo slovenski lovci z vseh geografskih strani in tudi vseh političnih barv že močno »čez glavo« takšnega »grmenja« in vsakovrstnih bolj ali manj narcisoidnih predstav za javnost, medtem ko nekatera vitalna in strateška vprašanja slovenskega lovstva ter varovanja in ohranjanja narave, brez česar na koncu koncev tudi lova ni in ne bo, ostajajo nerešena in skupaj z marsičim drugim »varno« spravljena pod »zelenim lovskim tepihom« ali v zatohlih omarah pristojnih ministrstev.
Senčna stran lova // Foto: Srečko Felix Krope
Zato je bil v tem smislu za nevpletene zunanje opazovalce prav neverjeten predvolilni manever nekaterih utrjenih »struktur« znotraj slovenske lovske organizacije, ki so to povezanost in »navezanost« na »sile kontinuitete« ali pa vsaj prizadevanja teh »sil« skušale preusmeriti od Alojza Kovšce ter jo dobesedno »podtakniti« ter pripisati njegovemu tekmecu, to je Darku Butu, češ, da se bo s slednjim na slovenskem lovskem vrhu okrepila »policijska« paradigma. Pri tem je bilo v igri vse: od grdih kompromitirajočih napadov in podtikanj na delnih občnih zborih, kot je bil tisti v Prekmurju, pa do »dobronamernih« nasvetov, naj se tem »silam« neljubi kandidat »pokončno in pravočasno, s čistim obrazom, umakne in odstopi od kandidature«.
Ironija ali pokvarjenost in oboje skupaj pri vsem tem je, da so ta konstrukt lansirali prav akterji iz policijsko lovskih vrst, ki so pri tem igrali predvsem na »karto« tega, da je Darka Buta pri kandidaturi podprl Branko Zlobko, upokojeni policijski in vojaški častnik, predsednik Zveze lovskih družin Kočevje, ki je kot nekdanji podpredsednik Lovske zveze Slovenije pred več kot 20 leti spodbudil prav Darka Buta, tedanjega diplomanta v izobraževanju za lovskega mojstra, da je iz diplomskega dela razvil lovsko informacijski sistem Lisjak.
Branko Zlobko: »Darko But je avtor vrhunske baze podatkov, ki je unikum v Evropi in nam jo vsi zavidajo!«
»V letih 2001 do 2005 sem bil podpredsednik Lovske zveze Slovenije. In, leta 2002 mi je prišlo v roke diplomsko delo Darka Buta, sedanjega generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje. To je bila diploma v okviru izobraževanja za lovskega mojstra. Darko But se je v tem delu zelo poglobil v probleme lovske organizacije, koordinacije, zbiranja podatkov, organizacijo in vodenje; obenem pa je v nalogi predstavil modul, kako bi lahko vse to bistveno izboljšali z informacijsko mrežo. To se mi je zdelo izredno zanimivo in aktualno in sem se zato takoj o tem pogovoril s tedanjim predsednikom Lovske zveze, zdaj že pokojnim Bojanom Lepičnikom. Tudi njemu se je zdela stvar dobra in tako je bil Butov modul predstavljen Upravnemu odboru LZS. Že leta 2003 je bi sprejet sklep o imenovanju komisije za lovsko informacijski sistem Lisjak; leta 2004 pa je Lisjak začel delovati. Tako imamo danes to vrhunsko bazo podatkov, ki je unikum v Evropi in nam jo vsi zavidajo,« je Branko Zlobko povedal v velikem intervjuju za naš spletni portal jeseni 2020.
Zato verjetno ni čudno, da Zlobko, ki sicer s svojim vztrajnim opozarjanjem o »lažni lovski solidarnosti«, s kritiziranjem nezmernega lovskega »streljaštva« ter z neumornim prizadevanjem za večjo vlogo lovcev pri ohranjanju in varovanju narave, prav v enem zelo konkretnem delu »lovsko policijskih« krogov znotraj slovenske lovske organizacije velja za nekakšnega »disidenta«; poleg tega pa je kot aktualni predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Slovenije marsikomu, ki bi delal kaj bolj po domače, kljub temu, da bi mu težko njegovi lovski in policijski tovariši v resnici očitali kaj dramatičnega, pravi »trn v peti«, zaradi česar je za te naravnost pripravno, če bi se onemogočilo oba, Buta in Zlobka, skratka »dve muhi na en mah«; na drugi strani pa, kot že rečeno, tudi ni čudno, da je »resnobni« Zlobko, ki rad pove, da o njem pravijo, da je trd človek, nedostopen, ki ima rad red, »kako tudi ne,« pravi sam, »kar ni naredila kadetska šola, je potem naredila vojaška akademija«, da je torej prav on podprl prav tako precej eksaktnega in resnega in pedantnega Darka Buta.
Branko Zlobko // Foto: Marjan Artnak // https://anaasicsic.com/2020/11/29/sedel-sem-na-obrezju-brezimne-sibirske-reke-in-v-njenem-sumenju-sem-zaslisal-kaj-mi-govori-o-zivljenju/
Enoten dober namen in dva modusa operandija: umirjena timska razsodnost vs. bojevito solersko grmenje
Slednji se v retoričnem gromovništvu in pompoznem govorjenju seveda ne more meriti z Alojzem Kovšco, kar se itak v bistvu lahko le malokdo, saj moraš za tako spretno in »vratolomno« retoriko sam pri sebi ukiniti precej »zavor« ter se priklopiti na program za vsaj »mehko«, če ne že mestoma tudi kar »trdo« manipuliranje javnega mnenja, kar je Kovšca večkrat mojstrsko pokazal v Državnem svetu, najbolj ko je šlo za leta 2019 izsiljeno sprejetje kontroverznega zakona za interventno poletno streljanje medvedov in volkov, ki se je kasneje z odločitvijo Ustavnega sodišča izkazalo za nezakonito.
Če odmislimo vedenjske, značajske in izkustvene razlike, ki seveda močno narekujejo tudi zelo pomembno različnost »modusov operandijev« obeh kandidatov, torej, kot smo že rekli, Kovščino jurišniško in spretno gromovništvo in govorjenje, pa tudi malce robato, a mnogim prav priljudno duhovičenje na eni strani, ki je zmeraj zelo namensko lansirano in v resnici sploh ni tako spontano, kot se morda zdi na prvi pogled; ter Butovo zelo obvladano, mirno, premišljeno, razsodno, tolerantno in potrpežljivo, na trenutke se morda zdi, da kar preveč skromno in zadržano, tiho, a vendar prav v tem tudi potem z vsako izgovorjeno besedo prepričljivo in na trdno preverjenih dejstvih temelječo komunikacijo, ki se je, jasno, dodobra prekalila v mnogih urgentnih »izrednih razmerah« ter letih, ko je bilo treba tudi v najbolj kaotičnih trenutkih in »divjanju« najrazličnejših »sil« in »višjih sil« v upravi za zaščito in reševanje zelo prizemljeno delovati in ohraniti mirno kri; če torej te eksplicitne razlike odmislimo, verjetno nobenemu od kandidatov ne moremo odreči dobrih namenov pri bodočem vodenju krovne slovenske lovske organizacije.
Seveda pa v resničnem življenju niso dovolj le dobri nameni. Nasprotno, če ti ne »sidrajo« na pošteni in na resnici utemeljeni podlagi, če so le »cilj, ki opravičuje vsa sredstva«, se kaj hitro uresniči rek o »poti v pekel, ki jo tlakujejo dobri nameni«. Tega pa je v slovenski družbi in naravi že občutno preveč, tako da bi bil že skrajni čas, da prav slovensko lovstvo s svojim množičnim in vplivnim članstvom ter poslanstvom izstopi iz te »peklenske« igre in ponovno ubere svoj pristen in premišljen lovski korak po mirnejših in resnično zelenih poteh in stečinah.
V tem smislu je torej Kovščina solerska bojevitost, ko se zdi, da bi, sicer v neki iskreni in dobri veri, kar sam na »ognjenem konju« v galopu začel vihteti meč nekakšnih »sprememb« v slovenskem lovstvu, za katere pa vendarle ni povsem eksplicitno jasno, kaj natančno s tem misli in tudi ni nobene gotovosti, v katero smer bi na koncu koncev po »24 urah na dan, 7 dni v tednu« zavile, malce delikatna ne le zato, ker je v teh namerah že mogoče zaslutiti kar nekaj potencialno manipulativnih nevarnosti in cinizma, ampak tudi iz povsem preprostega dejstva, da gre pri slovenski lovski organizaciji za društvo!
V slovenskem lovstvu se pretirano soliranje in enoosebna avtoritarnost nekako ne obneseta!
To je sicer malce posebno, saj je njegovo članstvo oboroženo, zaradi česar je seveda precej stroga hierarhična organiziranost tako krovne lovske organizacije kot območnih zvez in samih lovskih družin v bistvu logična in tudi s stališča javnega interesa dobrodošla; kljub temu pa je to še zmeraj na prvem mestu društvo s skoraj 21 tisoč člani in ne majhna zasebna firma, kjer izključno en človek daje tempo in sprejema ključne odločitve ter jih potem tudi izvršuje. Pretirano soliranje in individualizirana avtoritarnost v nobenem društvu ni na mestu, še posebej pa se na koncu koncev ne obnese v slovenskem lovstvu in ni pogodu slovenskim lovcem. Živ dokaz za to je prav lovski predsedniški mandat, ki se zdaj izteka.
Mag. Lado Bradač // Foto: Dragan Arrigler // https://anaasicsic.com/2019/08/21/politika-je-minljiva-lovska-organizacija-pa-je-bila-je-in-bo/
V tem konkretnem lovskem trenutku, ko se sredi lovske »zapuščine« preteklih štirih let, ki jo v precejšnji meri zaznamuje pretiran in precej individualiziran, javen in tu in tam kar preveč ekscesen angažma sedanjega predsednika LZS za streljanje zavarovanih medvedov, pa njegova prav tako precej solerska vpletenost v poskus parcialne interesno politične privatizerske razgradnje lovišč s posebnim namenom ter zavestno izmikanje več aktualnim lovsko etičnim in naravovarstvenim vprašanjem tako lokalnega kot nacionalnega pomena, pri čemer, zlasti v primerjavi s tem, da je, razen letošnjo jesen, skoraj ob vsakem »sprehodu« medveda ves vznemirjen nemudoma nastopal na televizijah, toliko bolj bode v oči njegova, kljub več pozivom iz lastnih lovskih vrst, neodzivnost ob alarmantnih poskusih megalomansko uničujočih posegov in umeščanja vetrnih elektrarn v slovensko naravo, gozdove in lovišča; pa ko se slovenskim mejam domala z vseh strani približuje zelo konkretna grožnja afriške prašičje kuge, ki je za lovsko in veterinarsko stroko hud zalogaj že v času, ko so potrebni »le« preventivni ukrepi ter okužbe in njenih enormnih posledic v naravi in družbi praktično niti v obrisih še ne čutimo, no, ob vsem tem, se zdi gromovito razglašanje Alojza Kovšce o tem, kako bo, če bo zmagal, ukinil položaj direktorja strokovnih služb Lovske zveze Slovenije in bo sam kot poklicni predsednik in direktor v eni osebi »24 ur na dan 7 dni v tednu«, skratka noč in dan, vedno, nepretrgoma delal za lovsko stvar, še posebej delikatno in je pravzaprav tisto, kar je v lovskih vrstah širom Slovenije dvignilo veliko negodovanja in dvoma v takšne poteze, saj je generalno in neverjetno enotno stališče, ki ga je razbrati med sicer politično in nazorsko zelo različnimi kompetentnimi slovenskimi lovci, da je lovsko in veterinarsko visoko izobražen in strokoven ter izkušen mag. Božo Zakrajšek, sedanji direktor strokovnih služb Lovske zveze Slovenije, ki je na tem položaju zadnja tri leta, in je bilo njegovo delo v tem času v dveh letnih poročilih izrecno pohvaljeno s strani Nadzornega odbora LZS, da je torej takšen direktor »v teh časih pravi blagor za slovensko lovsko organizacijo«, zaradi česar z izjemnim nezadovoljstvom opazujejo naznanjanje tovrstnih »funkcionarsko direktorsko centralističnih« teženj in »sprememb« s strani, ki v bistvu nima niti ustreznih strokovnih kompetenc, pa tudi v izkustvenih se zdi, da je ali pa se utegne pokazati še precej »neznank«.
Resno in odgovorno lovstvo pred novimi izzivi in neizogibno sinhroniziranje naravovarstvenih »utripov«
Tudi zato je videti, da ima ta trenutek slovensko resno in odgovorno lovstvo več posluha za, morda retorično res malce manj atraktivno, a obenem bolj realno in prizemljeno vizijo lovskega predsedniškega mandata, v katerem bi se Darko But timsko in sistematično posvetil vitalnim strateškim in perečim nerešenim vprašanjem slovenskega lovstva in narave, njenega varovanja in ohranjanja ter »rehabilitaciji« lovske naravovarstvene vloge v njej in posledično javne podobe slovenskega lovstva, ki je v novih družbenih in »naravnih« časih in okoliščinah pred mnogimi novimi izzivi.
Mag. Božo Zakrajšek // Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Naj se namreč slovenski lovci tega zavedajo ali ne, naj to marajo ali ne, naj jih to še tako jezi in spravlja ob živce; in naj si morda še tako želijo, da bi bilo drugače, je vendarle nesporno dejstvo, da se bo s spremenjenim »utripom« javnosti do lovstva nujno moral spremeniti tudi »utrip« lovstva do te javnosti. Tina Gaber ni muha enodnevnica. Nasprotno! Ta, konkretna Tina, utegne morda res tudi kmalu oditi s slovenskega političnega prizorišča. A prišle bodo nove. In vedno več jih bo. In če je bilo z eno še mogoče nekako vehementno »obračunati«, z vsemi, ki ji bodo sledile, to ne bo več mogoče. Njihov »utrip« bo premočan. In tudi lovski utrip bo treba nekako »naravnati« nanj.
Le obojestranska sinhronizacija »utripov« pa je na koncu koncev lahko edina relevantna pot, ki bo z vzajemno spoštljivo komunikacijo zagotovila in prinesla res tvorno sodelovanje vseh, ki nam je iskreno mar za naravo, za njeno varovanje in ohranjanje. Nobene druge poti ni. Za lovce in za javnost. Narava bo na dolgi rok preživela v vsakem primeru. Vsi drugi pa bomo živi in lepo živeli tu in zdaj le toliko, kolikor bomo sposobni sožitja eden z drugim in z naravo. Pa kolikor se bomo trdno povezani podpirali pri iskrenih prizadevanjih za njeno ohranjanje in varovanje. Tu nobena podnebna konferenca, resolucija ali direktiva ne bo pomagala.
»V ta gozd, na te poljane, na te grebene ne bomo posegali, ker slovenska narava s svojo zeleno polnokrvnostjo že zdaj v milijardah dobrobiti presega vsak birokratsko načrtovani »zeleni prehod«!«
Zelo pa bo pomagalo, če bodo dan za dnem na prav vsakem koščku Slovenije lovci skupaj z lokalnimi prebivalci in z vsemi, ki nam je mar za naravo, rekli, v ta gozd, v te gozdove, na te poljane, na te grebene ne smemo in ne bomo posegali, ker so pomembno območje biodiverzitete, življenjski prostor divjadi in zveri, neprecenljiv vir pitne vode, kisika in ponor ogljika, izjemen blažilec poletnih vročin in zimskih mrazov, edini resnični, že obstoječi in preizkušeni blažilci podnebnih sprememb, če hočete, ki s svojo kompleksno gozdno zeleno prezenco in z vso zeleno polnokrvnostjo v milijardah dobrobiti presegajo vsak birokratsko načrtovani »zeleni prehod«, vsako spolitizirano zeleno agendo globalnega ekodobičkarstva, ki bi po Sloveniji uničevalo naravo, edinstvene habitate in gozdove ter vanje »sadilo« industrijske energetske monstrume z milijoni kubikov betona, jekla, stekla in nerazgradljivega fiberglasa!
Bomo Slovenijo spremenili v smetišče in neobnovljivo uničili našo naravo in gozdove za »obnovljive vire« z visokim ogljičnim odtisom in neuničljivimi odpadki!? // Foto: Arhiv AASic!PP
Za kaj!? Za »zeleni prehod«!? Sic! Evropa namerava posaditi tri milijarde dreves za blaženje posledic podnebnih sprememb! Slovenija, ki je že zaradi poraščenosti z gozdom, globoko onkraj »zelenega prehoda«, bo pa cele komplekse gozdov in narave nepovratno uničevala samo zato, da bo ena nerazgledana državna sekretarka za »narod klopotcev«, kot se o nas izraža; in za »slovenceljne«, kot to pravi o nas njen direktor direktorata, v »dokumente« zapisala nekaj odstotkov več tega, s čimer so ji v Bruslju ali kjerkoli pač očitno oprali glavo!? In zdaj histerično razsaja takoj, ko naleti na glas razuma ter skuša podcenjujoče utišati in s podtikanji in lažmi kompromitirati vse, ki izpostavimo trdne in nesporne nasprotne argumente in na vse pretege manipulira, vse zato, da nam bo nekdo na »pogorišču« naših zelenih gozdov in neokrnjene narave pod znamko »zelene energije« petkrat dražje prodajal elektriko in nas na tleh neobnovljivo uničenih gozdov in narave izžemal za »obnovljivo energijo« s prisvajanjem javnega davkoplačevalskega subvencijskega denarja, čemur se zdaj dobrika in hlapčevsko asistira del lobotomirane, kontaminirane in korumpirane slovenske politike, ki ni sposobna ločevati zrn od plevela in je videti, kot da bi ji v pregretem ozračju razgretih debat o segrevanju planeta izparela vsa zdrava pamet in razum, da o poštenosti, empatiji in senzibilni ozaveščenosti o tem, kaj res na koncu koncev šteje v naravi in družbi in življenju, niti ne govorimo.
Prihaja nekaj mnogo večjega kot je boj z nasprotniki lova! Elementarni boj za naravo in ohranitev zdrave pameti! Tu in zdaj!
Tej kolektivni psihozi in lobotomirani sociopsihopatski energetski blaznosti, ki sploh ni več orientirana v času in prostoru ter je, če poslušaš to ubogo državno sekretarko in vso njeno druščino, popolnoma odrezana od slovenske realnosti ter nepovratno izgubljena v lastnih in evrobirokratskih blodnjah neprizemljenega aktivizma ter v cinični sprevrženosti »zelenega biznisa« in z njim korumpirane politike, vsemu temu, torej, vsej tej grozi, se bo prej ko slej primorano po robu postaviti tudi slovensko lovstvo!
Z roko v roki z vsemi, ki nam je resnično mar za naravo. Boj z javnostjo, ki je lovu vedno manj naklonjena, bo zelo kmalu stopil v ozadje. Prihaja namreč nekaj mnogo večjega, težjega, mnogo bolj usodnega in neizogibnega. Najbolj elementaren boj za naravo samo. In za ohranitev zdrave pameti pri tem. Tu in zdaj. V vsakem najlepšem, najbolj dragocenem, najbolj edinstvenem kotičku našega najbližjega sveta. Tega, edinega, ki ga zares imamo. Ki je naš dom, naše zavetje, naša tolažba, naše edino upanje, naše vse. Tu je vsa naša preteklost, vsa naša sedanjost in edina zares človeka vredna prihodnost. Samo nam vse to največ pomeni in zato lahko samo mi to ohranimo in varujemo in naredimo vse, da nam tega pod nobeno pretvezo nihče ne vzame in živimo še dolgo s tem, kar nam je najbolj sveto! Nihče drug ne bo! Najmanj pa korumpirana politika, brezčutna birokracija in brezobziren pohlep in denar, ki je zlasti zdaj, ob vseh teh »podnebnih« in »zelenih« milijardah, ki so marsikje zelene le še zato, ker uničujejo zeleno, popolnoma poživinil in se ob spretno potenciranih pospeških servilnih političnih hlapcev in služkinj resnično ne ustavi več pred ničemer, pred nobeno naravno, kulturno, prostorsko in bivanjsko vrednoto.
Tudi pred vsem tem zdaj stoji slovensko lovstvo! Slovenska narava. In slovenska družba. Zato seveda nikomur, ne lovski in tudi laični in kritični javnosti v resnici ne more in ne sme biti vseeno, kdo bo v letih 2024 do 2028 vodil Lovsko zvezo Slovenije, eno največjih slovenskih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju narave. Pristno in zavzeto lovsko naravovarstvo »brez fige v žepu«? Ali kaj drugega!? To je zdaj vprašanje enako Hamletovemu »biti ali ne biti«. Zato velja naslednji torek res iz srca želeti slovenskim lovcem še posebej srečno, mirno in razsodno roko pri izbiri novega predsednika!
Foto: Ana Ašič
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Foto: Marjan Artnak
Odgovorna urednica
Ana Ašič
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Marjan Artnak
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Foto: Marjan Artnak
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023©Vse pravice pridržane. 
Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!
