Duša in srce Univerze v Ljubljani je Narodna in univerzitetna knjižnica. NUK. Ena. Plečnikov. Ki je. In NUK. Dva. Ki šele ima priti. Kdaj? In kako? Kakšen? Kateri? Čigav? Kot simbol česa? In kot pripoved o čem? O zlorabi? Ali o resnici? Zgodba, ki je pred nami, je bila napisana pred sedmimi leti; objavljamo jo takšno, kot se nam je takrat izpisala. Eskalirala je že nekaj let prej s petvrstično blogovsko peticijo, ki je v nič pometla desetine davkoplačevalskih milijonov ter končan in že plačan projekt. Ta ni bil všeč peščici tistih, ki si je z njim prav tako želela zaslužiti in se proslaviti. Maja 2012 se je gonja zaključila z izborom »pravega« projekta. Zato naš dosje takrat ni mogel ugledati luči sveta. Danes ga izročamo univerzi in vsem. Kot dokument. Kot pričevanje. Kot še en kamenček v mozaiku. Kot odsev časa in duha, v katerem nastaja NUK II. In kot vprašanje. Bomo res dovolili, da se vse naše nacionalne, identitetne in univerzitetne vrednote spremenijo v simbole zlorabe? Ali pa bomo iskali in dali priložnost resnici? Več…
Tag: Ana Ašič
LJUBLJANA JE GOTHAM CITY!? NE! SLABŠE!
Že samo misel na to, da naj bi se na občutljivem ljubljanskem vodovarstvenem območju med Brodom in Ježico kanalizacijski odsek C0 nahajal le nekaj deset centimetrov nad pitno vodo, je nesprejemljiva za vsakega človeka z vsaj kančkom samospoštovanja in zdravega odnosa do sebe! Misel na neizogibno pronicanje in izlivanje kanalizacijskih fekalij ter vseh drugih kemičnih, strupenih in hormonskih snovi iz odplak v pitno vodo, s katero se iz edinstvenega vodovarstvenega območja oskrbuje skoraj 300 tisoč ljudi, pa je naravnost srhljiva! Izvedbo česa takega je mogoče pripisati le popolnoma blazni in v vseh pogledih sprevrženi (z)družbi. Več…
NEDOSTOJNO. BOLEČE. POSVEČENO.
Bistvo preiskovalnega novinarstva in publicistike je v ekstremnem srečanju med tistim, ki resnico najbolj išče in tistim, ki resnico najbolj skriva. Največji izziv pri tem je etično, pošteno in rahločutno iskanje. In največja zmaga, ko ob tem ni ranjeno, osramočeno ali oskrunjeno nobeno srce. To je moja vizija. Moja vera. Vsa moja predanost. Moja prostost! In pot, za katero si želim, da bi hodila po njej, ne da bi omagala ali se opotekla z nje. Nikoli ni samoumevna. Nikoli ni ista. In nikoli se ne konča. Ko jo prehodiš in poveš njeno zgodbo, se v resnici šele začne. Tista druga. Ki prav tako je. Živi. Misli. Čuti. Verjame. Govori. Pove. In ima srce. Več…
KAM VODI KRVAVO UMIRJANJE STRASTI? IN KAKO UPRAVLJATI S PRETIRANO SLO PO STRELJANJU?
Strasti se ne umirja s prelivanjem krvi. In obsedenost s streljanjem ne bo manjša, če bomo o njej molčali. Strast do lova in streljanja je živa in vroča; nikoli se ne bo polegla. Zato bo prav kmalu nujno ob vprašanjih upravljanja velikih zveri ter prostoživeče divjadi in ptic, najti odgovore tudi o tem, kako upravljati s pretirano slo po streljanju; ter ugotoviti, v kolikšni meri prav ona v resnici tudi pri nas »upravlja« z upravljanjem velikih zveri in divjadi. O tem se bo treba iskreno, odkrito in pošteno pogovarjati. Brez obsojanja s strani tistih, ki so kritični do lova in streljanja; pa tudi brez manipuliranja s strani tistih, ki so lovu in streljanju privrženi. Več…
ALI RAZSODBA EVROPSKEGA SODIŠČA RES PRINAŠA VSE TISTO, ČESAR SE EVROPSKI LOVCI TAKO VESELIJO?
Po včerajšnjem neformalnem sporočilu iz Bruslja, je danes Federacija evropskih lovskih zvez tudi uradno objavila, da je Evropsko sodišče 10. oktobra 2019 razsodilo v razvpitem finskem primeru Tapiola vs. Suomen Riistakeskus. Z njim se je Vrhovno upravno sodišče Finske že leta 2017 obrnilo na Evropsko sodišče zaradi spora med združenjem za varstvo narave s skrajšanim imenom Tapiola in finsko agencijo za divjad Suomen Riistakeskus. Več…
KAJ PA UNIVERZA V LJUBLJANI? BI SE OB STOLETNICI MORALA ZAČETI TEMELJITA PREISKAVA KAR Z A IN B!? Z ARHITEKTURO IN BIOTEHNIKO!?
Maja 2015 je zdaj že nekdanji rektor mariborske univerze prof. dr. Igor Tičar v pogovoru za časnik Dnevnik dejal: »Pred približno desetimi leti sem bil član sveta za visoko šolstvo, v katerem je sedel tudi profesor Jože Mencinger. Vprašal me je, kakšne zdrahe imamo spet v »totem« Mariboru. Sem mu odvrnil, da imajo v Ljubljani še več podobnih problemov kot pri nas.« Na to je Jože Mencinger, ki je bil v letih 1998 do 2005 dva mandata 40. rektor ljubljanske univerze, svojemu mariborskemu kolegu odgovoril: »Bo držalo, samo o nas se ne govori.« Več…
KAJ NAM JE VSEM POVEDALA SVETLANA ZAKHAROVA?
Vitka temnolasa gospa z velikimi jasnimi očmi in prelepim nasmehom je prvi septembrski torek zvečer spremenila Cankarjev dom in vse okoli sebe v ožarjeno svetišče nezemeljske lepote, ljubeče predanosti in globoke ganjenosti, kar se zgodi redko, a zmeraj, ko sočasno spregovorijo čuteče srce, iskrena resnica, neuklonljiva volja in telo, ki se res »daje za vse«. Ob njej se je razlivala neverjetna luč; topla in jasna, daljna in bližnja je lebdela med nami; stanovitna, globoko žareča svetloba resnične zvezde, ob kateri lahko vsak trenutek navdihnjeno utripa le še s preprostim spoznanjem priljubljenega Hafisa: Edino, kar lahko kadarkoli zanima modrega človeka, je, kako dajati ljubezen. Več…
POLITIKA JE MINLJIVA! LOVSKA ORGANIZACIJA PA JE BILA, JE IN BO!
Ob letošnji kampanji za odstrel velikih zveri je Lovska zveza Slovenije večinoma, vsaj navidezno, čim bolj nevidno stala ob strani. In molčala. Zakaj? Je to previdnost? Taktika? Prevelika vpletenost? Skrivni interes? Ali kaj drugega? Zakaj se ni uprla interventnemu zakonu? Zakaj se ni javno in odločno postavila za dosledno spoštovanje etičnega kodeksa slovenskih lovcev? Kdo je predsednik organizacije, ki ima z lovskimi čuvaji pokrit vsak kvadratni kilometer Slovenije, in ki je s skoraj 21 tisoč člani ne le ena največjih nevladnih skupin, ampak dejansko tudi največja oborožena »formacija« v državi? Kaj misli? Kako deluje? Kakšna je njegova lovska zgodba? Več…
TO NI LOV, JE LE IZVRŠEVANJE NALOGE, RAZPRODAJA MEDVEDA, RAZVREDNOTENJE VSEGA!
Množični interventni odstrel medvedov in volkov je postal pravi slovenski interesno politično projektno medijski perpetuum mobile, pri čemer je vse manj pomembno, kdo vso to igro v resnici vodi, bistveno je le, da nihče več iz tega ne more in noče izstopiti, četudi se dan za dnem za vse več vpletenih protagonistov vse bolj jasno kažejo vse pomanjkljivosti, vsa vprašljivost, nesmiselnost, spornost predvsem pa samouničevalnost takšnega tendencioznega delovanja in reševanja težav. Poleg medvedov in volkov, so kmetje prvi, ki bodo ostali praznih rok. Takoj za njimi pa so v tej kalvariji že vse bolj na križ pribiti tudi lovci! Več…
URAVNAVANJE VELIKIH ZVERI IZKLJUČNO NA LOVSKO PRAVIČEN IN ETIČEN NAČIN!
Verjamem, da večina lovcev ne nasprotuje odstrelu, saj se zavedamo, da je populacija medveda v Sloveniji preštevilna, vendar je treba številčnost uravnavati izključno na lovsko pravičen in etičen način, ne pa z interventnim zakonom. Tako slovenski lovci nismo nikoli streljali niti s steklino okuženih in garjavih lisic, kaj šele naše največje zveri – medveda! Več…