Ta »skupni« amandma torej, ki namesto brisanja 68. člena Zakona o divjadi in lovstvu, prav tako kot predhodni in zdaj »nevidni« vladni amandma, prinaša navidezno osupljivo »zmehčan« diskurz, nejasen, kalen in meglen, z obiljem nekih besed, ki v resnici ne pomenijo nič oziroma puščajo stvari v resnici napol ali celo povsem nedorečene in prepuščajo enormni delež konkretizacije podzakonski ravni oziroma kasnejšim pogodbenim dogovorom posameznih akterjev, zaradi česar je seveda vse skupaj v resnici čista volčja past! To je le »plan B«, etapna dirka, sprehod čez prelaz in po drugi poti nazaj, vse v smislu, »ako ne ide drukčije, onda pošteno!«, »če ne gre drugače, potem pač (vsaj navidezno) pošteno!«, a z istim ciljem, da se poseže v državna lovišča s posebnim namenom in sproži plaz njihove razgradnje! Člani Odbora za kmetijstvo in sploh vsi poslanci Državnega zbora bi morali biti pri tem poostreno previdni in se nikakor ne pustiti z amandmajem prepeljati žejne prek te res motne, da ne rečemo že kar malce usmrajene vode, ki je neskončno daleč od kristalne bistrine soških izvirov! Prav zato je ta trenutek absolutno treba vsakemu posegu v Zakon o divjadi in lovstvu izreči jasen in odločen NE! Več…
Tag: Ana Ašič
»ŠKODLJIVI PREDLOG O ČRTANJU 68. ČLENA ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU ZA SLOVENSKO DRŽAVO POMENI ENE VRSTE SUBVERZIVNO DEJAVNOST!«
»Vljudno prosimo slovensko javnost, poslance Državnega zbora Republike Slovenije in člane Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano DZ, da storite vse, kar je v vaši moči, da preprečite škodljivi predlog o črtanju 68. člena Zakona o divjadi in lovstvu, ki za slovensko državo pomeni ene vrste subverzivno dejavnost. Lovska družina Kompas Peskovci složno sodeluje z zaposlenimi v LPN Kompas pri trajnostnem gospodarjenju z divjadjo in odločno zavrača vsakršno delitev območja LPN Kompas. Zahteve po delih lovišč s posebnim namenom in s tem razdelitev vseh lovišč s posebnim namenom na območju Slovenije bodo v bližnji prihodnosti postale realnost. Slovenska lovska organizacija se bo znašla v kaosu, v medsebojnih sporih in v takšnem stanju ne bo sposobna opravljati nalog, za katere je ustanovljena. Iz tega razloga bo pristojno ministrstvo v prihodnosti imelo neprimerno več problemov, ki jih bo morala reševati naslednja Vlada Republike Slovenije. Državni zbor se mora nujno seznaniti s tovrstno dejavnostjo in preprečiti zlonamerni predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o črtanju zelo pomembnega 68. člena Zakona o divjadi in lovstvu.« Več…
»VETRNE ELEKTRARNE NIKAKOR NE MOREJO BITI EKO, GEO IN BIO PRIJAZNA ENERGIJA, ČE JE UMEŠČENA V OHRANJENI NARAVI! NEVZDRŽNA JE NENASITNOST DRUŽBE, KI ZAHTEVA VEDNO VEČ ENERGIJE NA RAČUN NARAVE! NESPREJEMLJIVA JE DEGRADACIJA EDINSTVENE KULTURNE IN SVETOVNE NARAVNE DEDIŠČINE!«
»Vetrne elektrarne bi številčno stanje vrst, pomembnih za Slovenijo in Evropo, na območju migracij še dodatno poslabšale, zaradi uničujočega vpliva na leteče živali, potencialno spremenjenega vodnega podzemnega režima za jamske živali ter kumulativnega učinka negativnih dejavnikov že obstoječe infrastrukture na ostale migratorne vrste in vrste z velikimi areali, kot sta medved in volk. Hkrati pa bi degradirale ohranjeno naravo tega območja, saj postavitev vetrnic kot tudi infrastrukture, ki je za to potrebna, predstavlja najbolj grob poseg v naravo in iz narave naredi puščavo ali, če hočete, industrijsko cono. Tudi vedute na kulturno krajino edine slovenske naravne svetovne dediščine pod okriljem UNESCO bi bile »pokvarjene«, hkrati pa bi lahko bil ogrožen vodni režim Ramsarske lokalitete. Zato javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija ne podpira umeščanja vetrnih elektrarn v ta prostor v nobenem pogledu,« so zapisali v Regijskem parku Škocjanske jame v pripombah na državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas, ki je razgrnjen v občini Divača do konca februarja. Več…
SENOŽEŠKI LOVCI: »VETRNE ELEKTRARNE BI NEPOPRAVLJIVO RAZVREDNOTILE ŽIVLJENJSKI PROSTOR LJUDEM IN PROSTOŽIVEČIM BITJEM NA TEM OBMOČJU TER TRAJNO SPREMENILE IN ONESNAŽILE NARAVO!«
»Iz vsega navedenega sledi, da so vetrne elektrarne nepotreben in moteč tujek v našem okolju. Nepopravljivo bi razvrednotile skupni življenjski prostor in trajno spremenile in onesnažile naravo, kar bi imelo nepopravljive posledice, ki bi jih občutili zdajšnji in kasnejši rodovi in prostoživeča bitja na tem območju. S takim posegom bi se naravo popolnoma okrnilo in razvrednotilo, kar ne bo moč več nikoli popraviti in vrniti v prvotno stanje. Zelo dober pokazatelj tega je že, ko je investitor na območju upravljalca lovišča postavil merilce vetra, sama betonska stojišča pa so po umiku ostala v naravi in niso bila odstranjena. Sploh iz vsega navedenega sledi, da je umeščanje vetrnih elektrarn na tako pestro in poseljeno območje v naravovarstvenem in zdravstvenem smislu kratkoročno in dolgoročno nesprejemljivo. Naj še dodamo, da v kolikor ni prva vetrna elektrarna postavljena skladno z gradbenim dovoljenjem, zahtevamo, da jo odstranite,« so med drugim zapisali lovci Lovske družine Senožeče v pripombah na državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas, ki je javno razgrnjen v občini Divača do 28. februarja 2022. Več…
PREDSEDNIKOV SRČNI UTRIP. IN MOJ. ZMERAJ KRIVI MEDVEDI IN MEDVEDKE. ŽOLČNI OČITKI. DE GAULLE. ZAKAJ JE NUJEN OPTIMIZEM? IN, KDAJ ZAVLADA BANDITIZEM?
Ko me včeraj in danes na eni strani ogorčeni varuhi velikih zveri, na drugi strani pa tudi nekateri lovci, ki jim že nekaj časa ni povsem vseeno, kaj se dogaja s slovenskim lovstvom in njegovim ugledom v najširši javnosti, ko me torej eni in drugi že navsezgodaj, nekateri sicer umirjeno in radovedno, kakšni pa tudi precej razdraženo in zajedljivo sprašujejo, ali bomo na našem spletnem portalu še naprej »ujčkali« predsednika Lovske zveze Slovenije ter mu, po njihovem mnenju, že naravnost »neokusno prizanesljivo« gledali skozi prste, ko se spet »spravlja na medvede« in spet tudi zadnji postojnski dogodek, ko je medvedka v strahu za svoje mladiče premikastila lovca med lovskim pogonom, prek »konkretnemu lovstvu« naklonjenega medija izrablja za svojo vztrajno, interesno motivirano »mantro« o tem, kako je preveč medvedov in kako so za vse to krivi tisti, ki se zavzemajo za spoštovanje slovenskega pravnega reda in evropskih direktiv, za kar bi sicer vsi pričakovali, da se bo kot predsednik ene največjih slovenskih naravovarstvenih organizacij pa, jasno, tudi kot generalni direktor direktorata za policijo in varnostne naloge, prvi zavzemal prav on; no, ko me vsi to že tako provokativno sprašujejo, naj odgovorim, da je vsakršna zajedljivost odveč! Več…
LOVCA, KI JE NA DRUŽBENIH OMREŽJIH S SVOJO LOVSKO PODOBO S PUŠKO IN OKRVAVLJENO DIVJADJO GROZIL NOVINARJU JOŽETU MOŽINI, JE V NEDELJO PREMIKASTILA MEDVEDKA Z DVEMA MLADIČEMA. JAVNOST V BRAN GOZDNI MAMI: »TO JE BIL MEDVEDKIN SILOBRAN!«
Ob tem, ko bi bilo res dobro, da bi o tem nedeljskem dogodku zahteval natančno in podrobno poročilo in morda kakšno vprašanje akterjem zastavil tudi sam v svoji neomajno nepopustljivi maniri, pa se bo predsednik Lovske zveze Slovenije slej ko prej težko izognil tudi vprašanju o tem, kaj se dogaja v vrstah 20 tisoč članske slovenske lovske organizacije, da precej očitno popuščajo »varovalke« in se miži na eno ali pa celo kar na obe očesi, ko gre za različne oblike bolj ali manj subtilne, a tudi surove ustrahovanosti civilov s strani lovcev, na kakršno je že pred leti opozoril Jože Možina. Na to vprašanje verjetno slovenska javnost upravičeno pričakuje odgovor pristojnih. Lovcev. In morda še koga. Nenazadnje to ogroža vse nas, še dodatne razsežnosti pa dobiva v kontekstu spremenjenega zakona o orožju in v posledični vse očitnejši in pospešeni »militarizaciji« slovenskega lovstva. Več…
BODO POSLANCI SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA RES NEODGOVORNO POPUSTILI OFENZIVNIM PRITISKOM LOVSKIH IN DRUGIH INTERESNIH SKUPIN TER 16. FEBRUARJA SERVILNO PRIŽGALI ZELENO LUČ UNIČENJU DRŽAVNIH LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM!?!
In tej nenasitni in samovoljni interesno politično korporativni »zvezi« naj bo zdaj na milost in nemilost »podzakonske ravni« prepuščena usoda 10 odstotkov slovenskega ozemlja in narave, deset raznolikih, pokrajinsko značilnih habitatnih in biodiverzitetnih območij, deset državnih lovišč s posebnim namenom, ki bi prav zaradi te »posebne namembnosti«, ki jo predstavlja ekološka, edukativna in varstvena funkcija teh lovišč, dejansko morala, kot predlagajo nekateri zavzeti diskutanti, lovci in poznavalci, preiti kvečjemu in čimprej pod okrilje ministrstva za okolje in prostor!?! Ne pa v roke negotove upravljalske prihodnosti slovenskega »ljubiteljskega« lovstva in nenasitnih utilitarnih interesno politično oligarhičnih ozadij ter s tem v kremplje najbolj brezobzirne uzurpacije skupnega dobrega; in nikakor ne v dobro zgolj kakšne resnične »poprave krivic«, pod krinko katere ta vsemogočno povezana nenasitna zloraba manipulativno nastopa! Več…
KO JE TUDI NAJBOLJ ČRNA ŽIVA. LUNA, KI JE IZGUBILA SPOMIN. »OSLADNO ZELEN CELOFAN«. KDOR SEJE VETER, ŽANJE VIHAR. PREDSEDNIKOVA BESEDA. DOLGA POT DOMOV. IN, NAJBOLJ VARNO OGNJIŠČE.
»Potem pa sem se spomnila še na magični trenutek, ko sem septembra na svetovni razstavi Eno z naravo v Budimpešti pri Poljakih za trenutek dobila na roko prekrasnega sokola brez kapuce, ki me je nekaj časa čisto nepremično gledal v oči in v trenutku, ko sem iz vsega srca silovito pomislila, »koliko svobode je v tvojih očeh, koliko koprnenja po njej, kako iz srca ti jo želim!«, je razstrl krila in želel poleteti. Ob tem je njegov sokolar takoj strogo odreagiral: »Madame, vi tako nanj delujete!« »Zmeraj! In na vsakega!« sem mu takoj rekla, tako da se mu je ob tem oster pogled zmehčal v rahel nasmeh in si je potem vzel nekaj minut časa, da mi pokaže in me pouči, kako je treba ravnati s sokolom, da se s teboj dobro počuti in ne poskuša odleteti. »Mir, gospa, mir, in sproščena, a trdna, mirna roka, nobenih sunkovitih gibov in nobenih čudnih, divjih misli! To je najpomembnejše, če želite, da vam zaupa in ne beži,« je z rahlo hudomušno angleščino razlagal in bil zelo zadovoljen z menoj, ko je videl, kako živo navdušena sem nad univerzalno sporočilnostjo njegovih sokolarskih nasvetov.« Več…
LJUBINJSKI GAMSI Z MULATJERE. IN ONKRAJ. MUČNO ŽIVLJENJE TAMKAJŠNJIH LOVCEV. IN, KAKO SE TEGA REŠITI ZA ZMERAJ!?!
»Resnici na ljubo je treba povedati, da je marsikateri ljubinjski lovec prekoračil predpisane meje in prenekateri gams je prečkal lovsko mejo v lovčevem nahrbtniku. V tisti čas sega tudi zgodba, ki po črki zakona ni ravno lovsko poštena, bi bila pa škoda, če bi šla v pozabo. Še najstrožje varovani arhivi se po letih odprejo in tako je tudi ta zgodba po več kot dvajsetih letih pricurljala na dan,« piše Jože Lebič – Drolč leta 2011 v junijski številki revije Lovec v rubriki Lovsko pripovedništvo. S tem se vsekakor zelo strinjamo! Temu lahko iz vsega srca le pritrjujemo! Bila bi res velika škoda, če to ne bi bilo tako avtentično dokumentirano in artikulirano, kot je prav tu! Še posebej letos, ko slikovita resnična ljubinjska zgodba izpred desetih let dobiva nove razsežnosti v surovem kontekstu aktualnega ukinjanja državnih lovišč, kjer se del najbolj brezobzirne slovenske lovsko politično uradniško korporacijske naveze ne ustavlja pred ničemer; prav ljubinjski lovci z nekaj najvplivnejšimi zakulisnimi igralci… Več…
»VLADA BO SPREJELA UREDBO O DRŽAVNEM PROSTORSKEM NAČRTU LE V PRIMERU, ČE BODO VPLIVI NAČRTA NA OKOLJE SPREJEMLJIVI«
»Glede na specifiko projekta je pričakovati odločitev, da je v postopku priprave treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. To pomeni, da bodo okoljski vplivi obravnavani v okoljskem poročilu, ki bo skupaj s študijo variant javno razgrnjeno. Vlada RS bo sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu le v primeru, če bodo vplivi načrta na okolje sprejemljivi,« sporoča Ministrstvo za okolje in prostor v pojasnilu slovenski javnosti in prebivalcem na Senožeškem v zvezi s predlogom državnega prostorskega načrta in sporne postavitve vetrnic v bližino Dolenje vasi. Več…