NOVI PREDSEDNIK KOČEVSKIH LOVCEV JE ŠE NAPREJ BRANKO ZLOBKO: »ČE SMO LOVCI RES TAKŠNI NARAVOVARSTVENIKI, KOT RADI POVSOD RAZGLAŠAMO, POTEM MORAMO TO POKAZATI TUDI S KONKRETNIMI DEJANJI IN PODPIRATI PRIZADEVANJA LJUDI ZA ZDRAVO OKOLJE IN NEOKRNJENO NARAVO!«

Naj gre za zavezanost lovstvu ali lokalnemu okolju, jo Zlobko enemu in drugemu jasno izkazuje z aktivno lovsko dobrodelnostjo in s predanostjo naravovarstvu in naravi. O njej je jeseni 2020 v velikem intervjuju za naš spletni portal na vprašanje, kaj je Branko Zlobko v resnici, bolj ribič ali bolj lovec, povedal: »Branko Zlobko je v resnici predvsem človek z naravo! V njej se soočam z vsemi vprašanji. In v njej iščem vse odgovore. Vse bolj verjamem, da je to ne le za slovensko lovsko organizacijo, ne le za vsakega lovca, ne le zame, ampak za vsakega človeka, za vse nas, tista najbolj prava pot. Narava! Življenje z njo.« V naslednjih letih, ki bodo ne le za naravo na Kočevskem, ampak, kot je zdaj videti, za naravo prav v vsakem kotičku Slovenije, turbulentna bolj kot kdaj koli doslej, bo imel predsednik Zveze lovskih družin Kočevje nedvomno veliko priložnosti, da gornje besede živi in pokaže ter na pot osveščenega, senzibilnega in odgovornega ravnanja z naravo s svojim zgledom popelje tudi vse druge. Na Kočevskem. In drugod. To bo potem tista največja in resnična zmaga. Zanj, za naravo, za slovensko lovstvo in za vse mnogo večja in bolj dragocena od sedeža v slovenskem parlamentu! Več…

»BIL KLANEC RES JE HUD IN BILO JE TRPLJENJE, KI GA LE VOLJA ZMAGALA JE PREKALJENA … NI MOGLA STRETI SRCA ZLOBE PENA …«

Franc in Irma Stupica sta bila pomembna, prodorna, spoštovana in priljubljena ljubljanska in slovenska predvojna gospodarstvenika, trgovca in posestnika. Ob lanskem in letošnjem »kupčevanju« z znamenito lovsko vilo Zlatorog, ki gre po »neuspelem« novembrskem poskusu aprila vnovič na dražbo, sta Franc in Irma Stupica še posebej zanimiva zato, ker sta prav onadva tista, ki sta v letih od 1922 do 1924 poverila tedanjemu znamenitemu ljubljanskemu graditelju Viljemu Treu izgradnjo te edinstvene družinske vile, kjer je danes sedež Lovske zveze Slovenije. Markantna in karakterna zakonca sta bila močno prisotna v vseh sferah ljubljanskega in slovenskega gospodarskega, kulturnega in narodno zavednega življenja prve polovice 20. stoletja. Več…

KAKO PALAČA KAZINA Z GLASBO IN NOVIM ŽIVLJENJEM OŽARJA IN BOGATI PODOBO, IDENTITETO IN SRCE SLOVENSKE PRESTOLNICE IN DRŽAVE

Palača Kazina je končno dobila novo podobo ter izjemno in žlahtno vsebino! To je velik dosežek za Ljubljano in za Slovenijo! Za vse nas. In nesporno ena najlepših slovenskih kulturnih zgodb preteklega leta! Zato, spoštovani bralci in bralke, vas lepo vabimo, da vsaj za kratek čas odvrnete pogled od vsega, kar letos nevredno velike pesniške sporočilnosti Franceta Prešerna, ki je tudi rad zahajal v Kazinsko dvorano, kazi s svojimi pomilovanja vrednimi ekscesi slovenski kulturni praznik, ter se z nami zazrete v čudovite podobe prenovljene Palače Kazine, ki jih je za naš spletni portal posnel umetnik, mojster in fotograf Dragan Arrigler. In prisluhnete besedam profesorja Marka Vatovca, dekana Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je ob vsej skromnosti vendarle z vso svojo uglajeno vztrajnostjo, odločnostjo in vero v uresničenje ciljev, ki so si jih zadali, v veliki meri zaslužen, da lahko letošnjemu slovenskemu kulturnemu prazniku posvečamo prav to izjemno in čudovito zgodbo! Več…

VELIKA »NOVICA LETA«! ALI, KAKO JE Z MARJANOM PIPENBAHERJEM ZASLUŽENO V SOJU REFLEKTORJEV SPET TISTO, NA KAR SMO SLOVENCI LAHKO NAJBOLJ PONOSNI, TO STA SLOVENSKA INŽENIRSKA IN TEHNIŠKA KOMPETENTNOST IN IZVIRNOST, KI STA OD VEGE NAPREJ DALI IN DAJETA SVETU MNOGO VELIKIH INŽENIRSKIH IMEN!

Po velikem evropskem »dogodku leta«, ko je bil konec julija 2022 odprt Pelješki most, velik hrvaški dosežek in projektantska stvaritev izkušenega slovenskega gradbenega inženirja in konstrukterja mostov Marjana Pipenbaherja, je karizmatični štajerski inženir, ki je dober teden pred tem dopolnil 65 let, 30. avgusta iz rok predsednika Republike prejel visoko državno odlikovanje Srebrni red za zasluge za izjemne dosežke na področju projektiranja in gradnje mostov. Približno isti čas konec lanskega poletja pa je Marjanu Pipenbaherju in njegovima timoma iz Pontinga ter Pipenbaher inženirjev v sodelovanju z AtelierArhitekti prinesel tudi zmago na projektnem natečaju za nov štiripasovni most na novomeški Zahodni obvoznici, ki bo pomemben del tretje razvojne osi, ter vzporedni most za pešce in kolesarje čez Krko pri Novem mestu. »To bo lep in lahkoten 500 metrski most,« pravi Marjan Pipenbaher. Potem ko mu je 9. novembra na Dnevu zbornice v ljubljanski Cukrarni Inženirska zbornica Slovenije slovesno podelila nagrado za inženirsko odličnost, pa je včeraj Marjan Pipenbaher, prav tako v Cukrarni, prejel še naslov Delove »osebnosti leta 2022«, ki ga ta slovenski časnik podeljuje že od leta 1990. Več…

KO »LOVSKO« SONCE VZHAJA IN ZAHAJA V ŠTANJELU NA KRASU. ZAKAJ ŽENSKE MISLIJO, DA MORAJO BITI LOVKE? IN, ZAKAJ ENE TO TUDI ZARES SO?

»Ko »lovsko« sonce vzhaja in zahaja v Štanjelu na Krasu«, smo naslovili pisanje, s katerim začenjamo »temo leta 2023«. Kot nalašč in res prava iztočnica za razmišljanja o »ženskah in lovu« se namreč zdi Mednarodni damski lov, ki so ga prvi adventni vikend, od 25. do 27. novembra 2022, v Štanjelu in okolici ob pomoči in podpori Lovske družine Štanjel organizirale prizadevne članice Društva slovenskih lovk. Ta ni bil zožen le na »čisto« lovsko dogajanje in ne le na skupinski lov, pri katerem je sodelovalo skupaj 51 udeležencev, od tega 22 lovk iz Avstrije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije, ampak je ponudil tudi vse, kar magični Štanjel s svojo odkrito markantno pojavnostjo in podobo, z vso svojo presunljivo svetlobo in lučjo, a tudi z vijolično zastrtimi skrivnostmi kamnitih kleti in z vzdržljivo, trpežno, a toplo, žametno globino kraškega srca lahko najboljšega da! Zato je bil to nedvomno najbolj zanimiv, srčen, presenetljiv, pa tudi ravno prav emocionalno živahen, z odprto razmišljajočimi lovkami pa tudi komunikativno in intelektualno izzivalno obarvan dogodek, ki mu lani ni bilo podobnega in še manj enakega v lovstvu na Slovenskem! Več…

BLONDINKE IN »ELEKTRIČARJI« IZ DOLINE LUTK IN KLONOV

Ko se s svojim malce ciničnim nasmehom oglasi še ministrica za javno upravo in meče iz sebe zajedljive izjave, ob katerih »pade mrak na oči« še komu drugemu ne le zdravnikom, postaja vse bolj jasno neko nenavadno premo sorazmerje: bolj ko so zadnje čase v tej državi glasne svetlolaske, bolj mrakobno postaja vse okoli nas. Pa nimam nobenih predsodkov! In nikakor ne pristajam na vice o blondinkah! Res sem sicer vedno in od nekdaj naravna temnolaska, a je med mojimi čudovitimi prijateljicami in znankami kar nekaj svetlolask, tako da bi mi kdo res težko pripisal kakšne tovrstno šovinistične intencije. A dejstva so takšna, kot so! To je pač očitno ta blond temperament, zaradi katerega je že Marilyn Monroe rekla, da si gospodje za ljubice raje izbirajo plavolaske. Slovenija se pa tudi že pol leta vsa trese od njih. In, jasno, od elektrike! Več…

OB LETOŠNJEM PRAZNIKU SVETEGA HUBERTA ŠE EN EVROPSKI LOVSKI »STREL V OBE KOLENI« S SRAMOTNO KAMPANJO ZA STRELJANJE ZAVAROVANIH VELIKIH ZVERI IN PTIC SELIVK, KI SE JO GRE EVROPSKA LOVSKA »VRHUŠKA«

»A naj ob letošnjem prazniku svetega Huberta in v trenutni evropski in slovenski lovski aktualnosti dobivamo na mnoga »lovska« vprašanja še tako »črne« odgovore, pa, kot že rečeno, prav agresivna lovska kampanja in peticija »SignForHunting« z jasno izkazanim neodzivanjem in nesodelovanjem velike večine evropskih in lokalnih lovcev pri tej sramotni gonji prinaša precejšnjo mero optimizma in iskrene vere v večino evropskih lovcev, ki očitno ostajajo zavezani naravi, njenemu varovanju in ohranjanju ter tradiciji in plemenitim vrednotam evropskega lovstva, ki so edini res trden in trajen temelj, na katerem lahko evropski lovci tako med laično kot politično javnostjo gradijo svoj ugled in posledično takšno javno diskusijo, kakršni bo javnost ne le prisluhnila, ampak ji tudi verjela.« Več…

PREPROSTO. ROZALIJA AŠIČ.

V neumornem delu in predanem razdajanju domačim in vsem je najbolj ljubila svoje otroke. Sina. In hčerko. Vnuke. Družino. Svojo. In družini svojih otrok. Resnico. Rojstno in domačo vas. Jablane. Vinograd. Gozd. Polje. In travnike. Vrtnice. Nageljne. Vse rože. Naravo. Zemljo. In dom. Imela je zmeraj čuteče srce in sočutje za vse uboge in trpeče; za vse nemočne in nebogljene; za ljudi in za živali. V vsem in za vse je bila preprosto vse. Preprosto. Mama. Preprosto. Velika. Preprosto. Navdihujoča. Preprosto. Rozika. Rozalija Ašič. Več…

»NA SREČO SMO ZDAJ MI TISTI, KI LAHKO POMAGAMO.« TONE. OSKAR IN TATJANA. VEČNO ŽIVLJENJE. KRAŠKI OVČAR V NAROČJU. IN, ALI OBSTAJAJO MAJHNA IN VELIKA DOBRA DELA?

Ko v teh dneh okoli praznika svetega Frančiška Asiškega, velikega dobrotnika in dobrodelnika, ustanovitelja frančiškanov ter zaščitnika živali in narave pa ubogih in trpečih, ter na pragu zadnje tretjine leta, ki je povsod po svetu poudarjeno posvečena dobrodelnosti, kar zlasti na Zahodni polobli tradicionalno doseže vrh v decembrskem adventnem in božičnem času; ko se torej ta trenutek zaziramo v vse izzive, ki jih je dobremu v nas v preteklih mesecih tega leta že zastavilo življenje z vsemi letošnjimi naravnimi in družbenimi nesrečami in vojno, se zdi, da se ob vseh manifestacijah dobrega in zla, kot stanovitna stalnica zmeraj znova postavlja predvsem eno vprašanje. Je sploh prav, da govorimo o majhnih in velikih dobrih delih? O majhni in veliki dobroti? O majhnih in velikih dobrodelnih prireditvah? In, kaj je sploh v kontekstu dobrega v resnici majhno? In, kaj veliko? Več…

1 10 11 12 13 14 25