Narava in družba, predvsem zgodbe z njunega stičišča, velike zveri, naravni habitati, prostoživeče živali, lovci, pasti zelenih paradigem, arhitektura in grajeni prostor ter zavzeta publicistična samorefleksija bodo tudi v novem letu v središču našega fokusa, naše publicistike s pogledom. Seveda, »človek obrača, bog pa obrne« je stara slovenska modrost, ki bo prav gotovo ostala v veljavi tudi v letu, ki prihaja. Načrti so eno, realne okoliščine in njihova uresničitev pa drugo. A ta trenutek mislimo in verjemimo najboljše! Prazniki so še tu, novo leto pa kot velik draguljasto lesketajoč obet, kot vabljiva srečna zvezda vzhaja na žametno, upov polno nebo! Dragi bralci in bralke, naj bo silvestrska noč po vašem srcu, novoletno jutro lahkosrčno in kristalno jasno, vse leto 2020 pa zdravo, sijoče, pogumno, zgovorno in srečno! Več…
MIRU, LJUBEZNI IN MILOSTI POLN BOŽIČ!
Ko se s svetim večerom vse umiri in uglasi s koprnenjem po luči, ki ima priti; in ki jo išče in k njej zmeraj znova tako ali drugače roma vsako srce, vam želimo veliko tople bližine ter ljubečih misli in besed. »Tkem svetlobo v besede, tako da bo v tvojih očeh malo manj žalosti, da bodo postale bolj svetle, malo bolj svetle, in nam dale tisto, kar daje sveča temi,« zmeraj znova k svetlobi in ljubezni kliče perzijski mistični pesnik Hafis. Naj smo blizu ali daleč, ljubeča misel in beseda in vzgib srca nas vse povezuje v eno veliko, razširjeno sveto družino miru in ljubezni. V njej je vsak, točno tak kot je, z vsem sprejet, pomirjen, potolažen in ljubljen. To noč, ta dan in zmeraj. Dragi bralci in bralke, miru, ljubezni in milosti poln božič vam želimo! Prav takšne praznike. In vse! Več…
SRCE JE SAMOTEN LOVEC. IN, ANA, ZAKAJ PIŠEŠ?
Ko zaslišim zgodbo, mi zastane srce, kot Singer onemim, poslušam in vsakič me je skoraj konec, dokler je ne izpišem, povem, izrazim, izrečem točno tako, kot jo vidim, slišim in čutim. Z vsako pridejo, kot v Biffovo nočno kavarno, ljudje, ki jih sicer ne bi nikoli srečala. Z najbolj sijočim srcem. Najbolj mehkim. Najbolj toplim. In tudi oni z najbolj temnim. Najbolj trdim. Najbolj nedostopnim. In vsi vmes. A zmeraj ga iščem, to srce. Dokler je vsaj malo živo, in še potem!, ne bom vanj nikoli nehala upati! Več…
PLESALA JE ENO POLETJE?
Ko smo v čarobni noči 18. julija letos z Juretom Ponikvarjem ob polnoči kot »nočne straže« hodili po rosnih travnikih na Blokah ter čakali medvede in volkove, ki jih seveda ni bilo, me je ob besedah, ki si jih je v nočnem miru s prisotnimi kmeti neformalno, a prepričljivo izmenjevala ministrica za kmetijstvo, prvič zares spreletelo, da ta gospa ne bo dolgo tam, kjer je, če to, kar govori, misli resno. Več…
USODNA RAZPOTJA NA STIČIŠČU CARDA IN DECUMANUSA: K SIMBOLU ZLORABE? ALI K SIMBOLU RESNICE?
Duša in srce Univerze v Ljubljani je Narodna in univerzitetna knjižnica. NUK. Ena. Plečnikov. Ki je. In NUK. Dva. Ki šele ima priti. Kdaj? In kako? Kakšen? Kateri? Čigav? Kot simbol česa? In kot pripoved o čem? O zlorabi? Ali o resnici? Zgodba, ki je pred nami, je bila napisana pred sedmimi leti; objavljamo jo takšno, kot se nam je takrat izpisala. Eskalirala je že nekaj let prej s petvrstično blogovsko peticijo, ki je v nič pometla desetine davkoplačevalskih milijonov ter končan in že plačan projekt. Ta ni bil všeč peščici tistih, ki si je z njim prav tako želela zaslužiti in se proslaviti. Maja 2012 se je gonja zaključila z izborom »pravega« projekta. Zato naš dosje takrat ni mogel ugledati luči sveta. Danes ga izročamo univerzi in vsem. Kot dokument. Kot pričevanje. Kot še en kamenček v mozaiku. Kot odsev časa in duha, v katerem nastaja NUK II. In kot vprašanje. Bomo res dovolili, da se vse naše nacionalne, identitetne in univerzitetne vrednote spremenijo v simbole zlorabe? Ali pa bomo iskali in dali priložnost resnici? Več…
ZELENA TERASASTA PALAČA ZNANJA ALI VISOKA STEKLENA KOCKASTA STRUKTURA?
V senci dinamičnega aktualnega političnega dogajanja se je v prvi polovici leta 2012 odvila še ena, nič manj presunljiva zgodba, ki je predvsem ob prodornosti enega dela arhitekturne stroke, precejšnji meri politične in uradniške spretnosti ter sočasni odsotnosti kritične medijske zavzetosti prve dni maja 2012 v neverjetni naglici dosegla kulminacijo z zaključkom natečaja za novo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, ki je morda res največji, prav gotovo pa najbolj kontroverzen arhitekturni natečaj vseh časov na Slovenskem. Ker je bil prvonagrajeni natečajni predlog Bevk Perović arhitektov podrobno in obsežno predstavljen v vseh slovenskih medijih, je prišel čas, da za pravo informacijsko ravnovesje v javnosti izčrpneje spregovorimo tudi o drugi plati resnice, torej o že obstoječem, pravno veljavnem, strokovno in mednarodno potrjenem in verificiranem, ažuriranem, za gradnjo pripravljenem ter od državljanov že plačanem projektu za novo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani; predvsem pa seveda o tem, zakaj je torej nedavni natečaj, s tem pa tudi rezultat, tako zelo sporen in vprašljiv. Več…
JAVNI DENAR ZA (DEZ)ORIENTIRANE OSEBNE NAGONE IN AMBICIJE!?
Izkušnje in natečajne prakse vsaj zadnjih dveh desetletij v naši državi kažejo, da gre običajno za kakšne čudne okoliščine, kadar je javni arhitekturni natečaj razpisan pred božično novoletnimi prazniki ali tik pred poletnimi počitnicami, še posebej pa, če je v tem času rok za oddajo rešitev le tri mesece. Še zlasti čudno je, ko gre za pomembno, veliko in drago državno investicijo v kontekstu že zelo konkretne krizne zaostritve in razpis v času popolne povolilne negotovosti in neznank, kot je to bilo 14. decembra 2011, saj se s tem hote ali nehote ustvarja vtis, kot da je nekomu ali povsem vseeno, kaj bo nastalo; ali pa nasprotno, že vnaprej zelo dobro ve, kaj hoče. Še bolj čudno pa je, če pri 120 obsežnih natečajnih elaboratih, komisija, ki je imela v zbornični pogodbi z ministrstvom na voljo 105 dni, neverjetno pohiti in že 45. dan in pičla dva tedna po dejanskem začetku ocenjevanja (saj so po besedah predsednika zbornice skoraj mesec dni čakali še na rešitve, ki so po pošti prihajale iz tujine) javno razglasi rezultate. Več…
VSE ZA ARHITEKTURNI POSEL VREDEN VSAJ TRI MILIJONE EVROV!?
Morda je bilo leta 2008 vse skupaj videti drugače, v kontekstu današnje skrajno krizne resničnosti pa so drage natečajne igrice enega ozkega kroga, ki je sam sebe postavil v vlogo vsemogočnega arbitra, in ki v objektivnem smislu, razen za ta krog bolj sprejemljivega projektantskega imena, prostoru in državljanom sploh ne prinašajo nove kvalitete, kvečjemu nasprotno, popolnoma nesprejemljive! Pri tem pa se moramo državljani in davkoplačevalci zavedati, da se za navidezno eteričnimi razlogi in skrbmi za »dobro« arhitekturo skrivajo tudi zelo prizemljeni interesi nekaj magnetno povezanih koncentričnih krogov, ki so od vsega že imeli, imajo ali si obetajo kar največ zelo realnih koristi, seveda, na državni račun. Več…
POT K NOVEMU SIMBOLU ZLORABE? ALI ETIČNA PRELOMNICA?
Zaradi vseh kontroverznih okoliščin je, poleg zavzete umestitve nove Narodne in univerzitetne knjižnice v najvišje legitimne, strokovne in etične okvirje, toliko bolj nujni in prvi pogoj odločitev države za trdnost, jasnost in modrost, k čemur načrtovanje in uresničevanje takšne vsestransko pomembne in kompleksne nacionalne naloge samo po sebi implicite in eksplicite kliče. Pri tem je nujno zavedanje o tem, da se nas bo vseh dotaknila ne le finančno, ampak tudi realno in subtilno z vsemi pojavnimi, simbolnimi, moralnimi in etičnimi kodi, zaradi česar resnično ne more biti vseeno, kakšen bo razplet in katere vrednote bodo prevladale. Več…
LJUBLJANA JE GOTHAM CITY!? NE! SLABŠE!
Že samo misel na to, da naj bi se na občutljivem ljubljanskem vodovarstvenem območju med Brodom in Ježico kanalizacijski odsek C0 nahajal le nekaj deset centimetrov nad pitno vodo, je nesprejemljiva za vsakega človeka z vsaj kančkom samospoštovanja in zdravega odnosa do sebe! Misel na neizogibno pronicanje in izlivanje kanalizacijskih fekalij ter vseh drugih kemičnih, strupenih in hormonskih snovi iz odplak v pitno vodo, s katero se iz edinstvenega vodovarstvenega območja oskrbuje skoraj 300 tisoč ljudi, pa je naravnost srhljiva! Izvedbo česa takega je mogoče pripisati le popolnoma blazni in v vseh pogledih sprevrženi (z)družbi. Več…