Razmišljanja o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom, ki smo jih z namenom, da v strokovni, kritični, zainteresirani in tudi laični bralski javnosti spodbudimo razpravo o tem, kako naj bi ta posebna slovenska lovišča oziroma območja kar najbolje služila (ob)varovanju narave in na ta način tudi v družbi promovirala najvišje vrednote njenega ohranjanja, so tudi v kompetentni, odločevalski, poznavalski in kritični javnosti naše spletne strani sprožila že kar nekaj odzivov. Javno se je odzval tudi dr. Marjan Toš, profesor, lovec in lovski mojster z Lenarta v Slovenskih Goricah, ki meni, da bi bilo treba predlog mag. Janeza Černača »čimprej v ustreznih oz. pristojnih organih verificirati in posredovati v zakonsko proceduro«. Več…
LOVIŠČA S POSEBNIM NAMENOM JE TREBA PREIMENOVATI V NARAVOVARSTVENA OBMOČJA KOČEVSKO – KOLPA, SNEŽNIK, POHORJE, KARAVANKE, MURA!
Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. K razmišljanju o tem smo povabili tudi mag. Janeza Černača, univ. dipl. inž. gozdarstva, nekdanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Kočevje, na območju katerega so tri kočevska lovišča s posebnim namenom: Medved, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora. Janez Černač je nekdanji lovec, izvedenec Mednarodnega sveta za lovstvo in divjad in nekdanji urednik založništva in revije Lovec pri Lovski zvezi Slovenije. Je avtor in utemeljitelj Etičnega kodeksa slovenskih lovcev, veliki poznavalec ter neumoren ustvarjalec in borec za naravo, Kočevsko ter za lepši, pravičnejši in bolj zdrav svet. Več…
KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI!?
Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Med njimi tudi slovenskim univerzitetnim strokovnjakom. Prof. dr. Ivanu Kosu in prof. dr. Klemnu Jerini z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; in prof. dr. Boštjanu Pokornyju z Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja. Več…
MARSIKATERA LOVSKA DRUŽINA, KI JI JE BILO ODVZETO ZEMLJIŠČE ZARADI LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM, DOSEGA CILJE TRAJNOSTNEGA UPRAVLJANJA BOLJ UČINKOVITO KOT TA LOVIŠČA!
Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Poleg poklicnih lovcev iz Zavoda za gozdove smo o tem povprašali tudi »nepoklicne« lovce iz Lovske zveze Slovenije: mag. Aleša Klemenca, predsednika Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin in podpredsednika Lovske zveze Slovenije; Branka Zlobka, predsednika Zveze lovskih družin Kočevje in predsednika Nadzornega odbora LZS; mag. Emilijana Trafelo, častnega predsednika Zveze lovskih družin Ptuj Ormož in nekdanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Maribor, na območju katerega je tudi LPN Pohorje; in mag. Lada Bradača, predsednika Lovske zveze Slovenije, ki je v imenu vseh kratko in jedrnato izrazil stališče slovenskih lovcev. Več…
KLJUČNA RAZLIKA MED POKLICNIM LOVSTVOM V LOVIŠČIH S POSEBNIM NAMENOM IN LJUBITELJSKIM LOVSTVOM V EVROPI IN PRI NAS JE V STROKOVNOSTI IN POGLOBLJENOSTI DELA, KI STA MOGOČI LE S POKLICNIM KADROM!
Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Ker so lovišča s posebnim namenom trenutno v poslovni in organizacijski domeni Zavoda za gozdove Slovenije, smo seveda o tem med prvimi vprašali njih. Mag. Janez Logar, v.d. direktorja ZGS; Janko Mehle, vodja službe za lovišča s posebnim namenom v ZGS; Anton Marinčič, vodja LPN Jelen; Marko Vilfan, vodja LPN-jev na Kočevskem in Marko Jonozovič, nekdanji dolgoletni vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo pri ZGS ter koordinator državne intervencijske skupine za velike zveri na vprašanja niso odgovorili s svojim osebnim strokovnim in izkustvenim pogledom, ampak nam je iz urada direktorja Boris Rantaša posredoval skupni odgovor Zavoda za gozdove Slovenije. Več…
MINISTRSTVO BO FEBRUARJA INTENZIVIRALO DELO SKUPINE ZA PREUČITEV UPRAVIČENOSTI DELOVANJA LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM
Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Najprej seveda Jožetu Podgoršku, ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ta svojega pogleda ni razkril. V njegovem imenu in za ministrstvo je odgovor poslala Natalija Ferlež, vodja kabineta na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Več…
NEIZOGIBEN NOV VETER V LOVIŠČIH S POSEBNIM NAMENOM. ALI VIHAR?
»Četudi se nekateri naravovarstveniki in vsaj del stroke še tako bojijo posegov in sprememb v zvezi z lovišči s posebnimi nameni, vse bolj postaja jasno dejstvo, da bo ta lovišča treba, ne le zaradi zgoraj omenjenega konflikta interesov, ampak tudi zaradi vse težjega poslovanja, vzeti pod natančnejši drobnogled, jih res najverjetneje umestiti v bolj prijazno in spodbudno organizacijsko okolje ter zastaviti zanje ustreznejšo in konstruktivno strategijo vključno najverjetneje z drugačnim in novim poimenovanjem! Najprej to! Šele potem, ko bo ponovno razčiščen in postavljen status ter delovanje »lovišč s posebnim namenom«, v katerih, kot je že bilo rečeno, živi večina slovenskih medvedov, bo lahko prišlo do oblikovanja prave, konstruktivne, trajne, smiselne ter širše javno in družbeno sprejemljive strategije upravljanja z rjavim medvedom in sploh z velikimi zvermi.« Tako je aprila 2019 naša urednica Ana Ašič zapisala v preiskovalni zgodbi Ne gozdni, eni drugi volkovi in medvedi so nevarni ter to analitično utemeljila z odlomkom, ki ga danes objavljamo kot uvod in iztočnico v serijo razmišljanj o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom! Več…
PATER, KI JE VZGAJAL V OBZIRNOSTI DO NARAVE, ŽIVALI, NJIH ŽIVLJENJ IN ČUSTEV! IN, KAČJI PASTIR KOT SIMBOL DUŠE, KI IŠČE ODREŠENJE.
V svojem času je bil pater Roman Tominec gotovo med redkimi, najverjetneje sploh prvi, ki je na Slovenskem navajal mladino in vzpodbujal starše, da vzgajajo otroke k sožitju z naravo in z živalmi, predvsem tudi k obzirnosti do živali in k spoštovanju njih življenja in čustev. Vzdrževanje živali v človekovo zabavo in njih ubijanje mu je bilo nedopustno. Bil je splošno priljubljen ter zaradi svoje razgledanosti in širine srca iskan govornik. Govoril je na pamet, kake pisne predloge ni bilo opaziti. Posebno citati verzov so bili podani v dikciji, da so se čutečemu poslušalcu ovlažile oči. Ta »razmišljanja« so bila enkratno doživetje; prostorna frančiškanska cerkev na Prešernovem trgu je bila vsakič nabita do zadnjega kotička. Kljub temu, da ga je povojna komunistična oblast šikanirala, ga je ob osemdesetletnici tedanje predsedstvo Jugoslavije odlikovalo z Redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Več…
ŽIVALI BODO ZA NAS ČUTEČA BITJA, KO BOMO MI ČUTEČI LJUDJE. IN, NEKAJ POMISLEKOV OB NAJNOVEJŠEM ZAPOVEDANEM STRELJANJU DIVJIH PRAŠIČEV!
V človeka se je vsadil občutek, da z živalmi lahko počne, kar se mu zazdi. Z njimi ravna kot s svojo lastnino, meni, da lahko z njo počne, kar se mu zahoče. A na živali nikakor ne smemo gledati zgolj kot na predmete, ki jih človek obvladuje, izkorišča in jih trži, res in commercio. Njihova funkcija ni zgolj v predmetih njihove rabe. Čuteča bitja imajo svoje pravice do lastnega dostojanstva, ki jih varuje pred tem, da bi lahko bile predmet izkoriščanja ali trpinčenja. Nobena žival kot čuteče živo bitje ne sme biti izpostavljena nepotrebnemu trpljenju. V člankih o pravicah živali sem zasledil, da se moramo vzdržati ravnanj, ki živalim povzročajo »nerazumno nepotrebno trpljenje«. Zamislil sem se, in se vprašal, kakšno trpljenje pa je »nerazumno nepotrebno trpljenje«, če je kot na dlani, da živalim ne smemo povzročiti prav nobenega trpljenja. Več…
INŽENIRJI NE POTREBUJEMO SALOMONOVE REŠITVE, AMPAK DOBER GRADBENI ZAKON!
Predlog novega Gradbenega zakona je dvignil precej nezadovoljstva med arhitekti, ki med drugim v svojih stališčih in pozivih ministrstvu za okolje in prostor očitajo, da je ministrstvo pri predlogu zakona enostransko sledilo volji Inženirske zbornice Slovenije, na prvem mestu interesom gradbenih inženirjev. Kako mag. Črtomir Remec, univ. dipl. inž. gr., predsednik Inženirske zbornice Slovenije, vidi to situacijo? Gre res za naperjenost in igro inženirjev proti arhitektom? Ali za kaj drugega? Več…