Resnično novinarstvo, resno, neodvisno, angažirano, visoko profesionalno in prizemljeno je težko atletska disciplina. To ni navadni biatlon; ni troboj; tudi ne petero ali deseteroboj, ampak dan za dnem prav poseben mnogoboj. Z vsem. In vsemi. In kar naprej tudi s samim seboj! Za vse, kar ta poklic je; in, kar naj bi bil! Vztrajno in brezkompromisno odkriva vse živobarvne podobe, najbolj svetle in najbolj temne, potrpežljivo zlaga kamenčke v mozaike resničnega življenja ter strastno piše zgodbe o njem, a pri tem nikoli, res, nikoli ne pozabi na Antigono in njene besede: »Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu!« Več…
NE, KER SO ŽENSKE! AMPAK, KER SO SIJAJNE INŽENIRKE!
Včeraj, 8. marca, so našo pošto preplavljala vprašanja, danes pa že zjutraj kar odgovori in ugotovitve, ki jim je večinoma skupno, češ, da je publicistična spletna stran Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom očitno nenaklonjena »ženskemu vprašanju«, saj je »evidentno«, da »ne časti ženskega gibanja«, se ni »niti z besedo spomnila tega pomembnega mednarodnega praznika«, »nikoli ne promovira prizadevanj za več žensk v politiki in na vodilnih položajih« in še precej besed z nivojem, ki ne dosega kriterijev za javno rabo. O odnosu našega spletnega medija do vsega tega bo morda enkrat posebej spregovorila naša ustanoviteljica, publicistka, novinarka in urednica Ana Ašič. Trenutno in načelno pa menimo, da naši teksti, vsa naša spletna stran, vse naše delo zgovorno govorijo o tem, kaj so in kaj zmorejo ženske! Morda tega res ne povemo tako, kot ves svet. A vsekakor angažirano. In avtentično! Več…
IN TO NAJ BI KAKORKOLI OGROŽALO KATEROKOLI ZARES SUVERENO, RAZGLEDANO, MOČNO, VEŠČO IN VERODOSTOJNO NOVINARKO?
Osebno me niti najmanj ne skrbi, če ljudje s pozicij, političnih, uradniških, poslovnih in sploh katerih koli kaj rečejo o novinarjih in medijih, kritizirajo, napadajo, zaradi mene lahko tudi grozijo. Dokler vem, za koga gre in je vse to javno, z imeni in priimki in vsem na očeh ter ostaja na verbalni ravni, je zame avtomatično benigno! Pač, »psi lajajo, karavana gre dalje«; zame je to le še informacija več, ki mi pomaga k uvidu resničnega stanja intelekta, duha in srca tistih, ki odločajo. Pa vsakič odlična priložnost za lastno novinarsko, medijsko in tudi osebno samorefleksijo. Več…
INŽENIRJI, POTRESI, PLAZOVI, POŽARI, KORONAVIRUS IN »Z DOBRIMI LJUDMI IN USTREZNO OPREMO SE DA MARSIKAJ NAREDITI!«
Spet je leto naokoli in inženirji vsega sveta so letos že drugič 4. marca obeležili svoj dan, svetovni dan inženirjev. Na ta dan je bila leta 1968 v Parizu ustanovljena Svetovna zveza inženirskih organizacij (WFEO), ki danes povezuje 30 milijonov inženirjev iz stotih nacionalnih združenj z vsega sveta. Zato je Unesco, pod čigar okriljem deluje globalna inženirska organizacija, prav ta datum izbral za praznovanje svetovnega dne inženirjev. »Pot do tega priznanja je bila zelo dolga, praktično si je Svetovna inženirska federacija od ustanovitve pred več kot 50 leti prizadevala, da bi tudi inženirstvo dobilo podoben status, kot ga ima znanost. Vendar je UNESCO šele s cilji trajnostnega razvoja (SDG 2030) prepoznal, da je inženirstvo ključno za boj s podnebnimi spremembami,« je poudaril mag. Črtomir Remec, predsednik IZS, ki je ob ministru, mag. Andreju Vizjaku, in dr. Marku Plešku, predsedniku Inženirske akademije Slovenije, uvodoma nagovoril udeležence letošnje spletne konference Inženirske zbornice Slovenije, ki je bila posvečena sobivanju s potresi in z drugimi naravnimi nesrečami. Več…
LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM NI SMISELNO UKINITI IN JIH PRENESTI V UPRAVLJANJE LOVSKIH DRUŽIN, MORAJO PA DOBITI NOVO VSEBINO!
Razmišljanja o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom, ki smo jih z namenom, da v strokovni, kritični, zainteresirani in tudi laični javnosti spodbudimo razpravo o tem, kako naj bi ta posebna slovenska lovišča oziroma območja kar najbolje služila (ob)varovanju narave in na ta način tudi v družbi promovirala najvišje vrednote njenega ohranjanja, v kompetentni, odločevalski, poznavalski in kritični javnosti naše spletne strani sprožajo vse več odzivov. Prof. dr. Marijan Kotar, nekdanji dekan Biotehniške fakultete v Ljubljani, gozdar in lovec iz Lovske družine Grosuplje meni, da »bi bilo nesmiselno ukiniti lovišča s posebnim namenom in jih prenesti v upravljanje lovskih družin. Ta lovišča moramo zadržati, vendar pa jim je potrebno postaviti jasne cilje njihovega obstoja.« Več…
ČERNAČEV PREDLOG V CELOTI PODPIRAM!
Razmišljanja o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom, ki smo jih z namenom, da v strokovni, kritični, zainteresirani in tudi laični bralski javnosti spodbudimo razpravo o tem, kako naj bi ta posebna slovenska lovišča oziroma območja kar najbolje služila (ob)varovanju narave in na ta način tudi v družbi promovirala najvišje vrednote njenega ohranjanja, so tudi v kompetentni, odločevalski, poznavalski in kritični javnosti naše spletne strani sprožila že kar nekaj odzivov. Javno se je odzval tudi dr. Marjan Toš, profesor, lovec in lovski mojster z Lenarta v Slovenskih Goricah, ki meni, da bi bilo treba predlog mag. Janeza Černača »čimprej v ustreznih oz. pristojnih organih verificirati in posredovati v zakonsko proceduro«. Več…
LOVIŠČA S POSEBNIM NAMENOM JE TREBA PREIMENOVATI V NARAVOVARSTVENA OBMOČJA KOČEVSKO – KOLPA, SNEŽNIK, POHORJE, KARAVANKE, MURA!
Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. K razmišljanju o tem smo povabili tudi mag. Janeza Černača, univ. dipl. inž. gozdarstva, nekdanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Kočevje, na območju katerega so tri kočevska lovišča s posebnim namenom: Medved, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora. Janez Černač je nekdanji lovec, izvedenec Mednarodnega sveta za lovstvo in divjad in nekdanji urednik založništva in revije Lovec pri Lovski zvezi Slovenije. Je avtor in utemeljitelj Etičnega kodeksa slovenskih lovcev, veliki poznavalec ter neumoren ustvarjalec in borec za naravo, Kočevsko ter za lepši, pravičnejši in bolj zdrav svet. Več…
KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI!?
Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Med njimi tudi slovenskim univerzitetnim strokovnjakom. Prof. dr. Ivanu Kosu in prof. dr. Klemnu Jerini z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; in prof. dr. Boštjanu Pokornyju z Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja. Več…
MARSIKATERA LOVSKA DRUŽINA, KI JI JE BILO ODVZETO ZEMLJIŠČE ZARADI LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM, DOSEGA CILJE TRAJNOSTNEGA UPRAVLJANJA BOLJ UČINKOVITO KOT TA LOVIŠČA!
Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Poleg poklicnih lovcev iz Zavoda za gozdove smo o tem povprašali tudi »nepoklicne« lovce iz Lovske zveze Slovenije: mag. Aleša Klemenca, predsednika Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin in podpredsednika Lovske zveze Slovenije; Branka Zlobka, predsednika Zveze lovskih družin Kočevje in predsednika Nadzornega odbora LZS; mag. Emilijana Trafelo, častnega predsednika Zveze lovskih družin Ptuj Ormož in nekdanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Maribor, na območju katerega je tudi LPN Pohorje; in mag. Lada Bradača, predsednika Lovske zveze Slovenije, ki je v imenu vseh kratko in jedrnato izrazil stališče slovenskih lovcev. Več…
KLJUČNA RAZLIKA MED POKLICNIM LOVSTVOM V LOVIŠČIH S POSEBNIM NAMENOM IN LJUBITELJSKIM LOVSTVOM V EVROPI IN PRI NAS JE V STROKOVNOSTI IN POGLOBLJENOSTI DELA, KI STA MOGOČI LE S POKLICNIM KADROM!
Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Ker so lovišča s posebnim namenom trenutno v poslovni in organizacijski domeni Zavoda za gozdove Slovenije, smo seveda o tem med prvimi vprašali njih. Mag. Janez Logar, v.d. direktorja ZGS; Janko Mehle, vodja službe za lovišča s posebnim namenom v ZGS; Anton Marinčič, vodja LPN Jelen; Marko Vilfan, vodja LPN-jev na Kočevskem in Marko Jonozovič, nekdanji dolgoletni vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo pri ZGS ter koordinator državne intervencijske skupine za velike zveri na vprašanja niso odgovorili s svojim osebnim strokovnim in izkustvenim pogledom, ampak nam je iz urada direktorja Boris Rantaša posredoval skupni odgovor Zavoda za gozdove Slovenije. Več…