Ko v teh dneh, pravzaprav tednih, mesecih, počasi že v letih, postajajo najbolj resna in kompleksna vprašanja slovenskih medijev, novinarstva, njegove integritete, profesionalnosti in etike vse bolj osrednji predmet že do konca zbanaliziranih, demagoško ideoloških, populističnih in politikantskih kvazi intelektualnih debat, izza katerih je vse bolj očitno čutiti resno totalitarno vibro ohranjanja status quoja iz nekdanjih desetletij »novejše zgodovine« ter medijsko, politično in »svobodno mislečo« rekonkvisto za restavracijo enoumnih »zlatih časov«, opažamo, da se tudi na naš spletni portal in na našo uredniško politiko zgrinja vse več pošte in provokativnih vprašanj, zakaj se ne oglasimo in jasno ne postavimo za »edino pravo« stvar in na »edino pravo« stran, ko gre za aktualna medijska in vsa druga s tem povezana vprašanja. Več…
OB LETOŠNJEM PRAZNIKU SVETEGA HUBERTA ŠE EN EVROPSKI LOVSKI »STREL V OBE KOLENI« S SRAMOTNO KAMPANJO ZA STRELJANJE ZAVAROVANIH VELIKIH ZVERI IN PTIC SELIVK, KI SE JO GRE EVROPSKA LOVSKA »VRHUŠKA«
»A naj ob letošnjem prazniku svetega Huberta in v trenutni evropski in slovenski lovski aktualnosti dobivamo na mnoga »lovska« vprašanja še tako »črne« odgovore, pa, kot že rečeno, prav agresivna lovska kampanja in peticija »SignForHunting« z jasno izkazanim neodzivanjem in nesodelovanjem velike večine evropskih in lokalnih lovcev pri tej sramotni gonji prinaša precejšnjo mero optimizma in iskrene vere v večino evropskih lovcev, ki očitno ostajajo zavezani naravi, njenemu varovanju in ohranjanju ter tradiciji in plemenitim vrednotam evropskega lovstva, ki so edini res trden in trajen temelj, na katerem lahko evropski lovci tako med laično kot politično javnostjo gradijo svoj ugled in posledično takšno javno diskusijo, kakršni bo javnost ne le prisluhnila, ampak ji tudi verjela.« Več…
PREPROSTO. ROZALIJA AŠIČ.
V neumornem delu in predanem razdajanju domačim in vsem je najbolj ljubila svoje otroke. Sina. In hčerko. Vnuke. Družino. Svojo. In družini svojih otrok. Resnico. Rojstno in domačo vas. Jablane. Vinograd. Gozd. Polje. In travnike. Vrtnice. Nageljne. Vse rože. Naravo. Zemljo. In dom. Imela je zmeraj čuteče srce in sočutje za vse uboge in trpeče; za vse nemočne in nebogljene; za ljudi in za živali. V vsem in za vse je bila preprosto vse. Preprosto. Mama. Preprosto. Velika. Preprosto. Navdihujoča. Preprosto. Rozika. Rozalija Ašič. Več…
»NA SREČO SMO ZDAJ MI TISTI, KI LAHKO POMAGAMO.« TONE. OSKAR IN TATJANA. VEČNO ŽIVLJENJE. KRAŠKI OVČAR V NAROČJU. IN, ALI OBSTAJAJO MAJHNA IN VELIKA DOBRA DELA?
Ko v teh dneh okoli praznika svetega Frančiška Asiškega, velikega dobrotnika in dobrodelnika, ustanovitelja frančiškanov ter zaščitnika živali in narave pa ubogih in trpečih, ter na pragu zadnje tretjine leta, ki je povsod po svetu poudarjeno posvečena dobrodelnosti, kar zlasti na Zahodni polobli tradicionalno doseže vrh v decembrskem adventnem in božičnem času; ko se torej ta trenutek zaziramo v vse izzive, ki jih je dobremu v nas v preteklih mesecih tega leta že zastavilo življenje z vsemi letošnjimi naravnimi in družbenimi nesrečami in vojno, se zdi, da se ob vseh manifestacijah dobrega in zla, kot stanovitna stalnica zmeraj znova postavlja predvsem eno vprašanje. Je sploh prav, da govorimo o majhnih in velikih dobrih delih? O majhni in veliki dobroti? O majhnih in velikih dobrodelnih prireditvah? In, kaj je sploh v kontekstu dobrega v resnici majhno? In, kaj veliko? Več…
PREPROSTO. KRALJICA.
V služenju domu in svetu je najbolj ljubila podeželje. Družino. Naravo. Živali. Pse. Konje. Škotsko. In lov. Preprosto. Kraljica. Več…
PEŠČICA EVROPSKIH LOVSKIH JURIŠNIKOV SI OČITNO ZADAJA HUD UDAREC. V »STRAHU« ZA LOV, V OBSESIVNI ŽELJI PO STRELJANJU PTIC SELIVK, ZVERI IN SPLOH VSEGA, V »IHTRNO« MANIPULATIVNEM PRITISKU NA EVROPSKO JAVNOST IN POLITIKO. CESAR JE GOL! LE 1,3 ODSTOTKA LOVCEV JE DO DANES PODPISALO PETICIJO!
Za ene pač nikoli ni srečnega konca. Tudi za slovenske medvede ne. Iz neizprosno pogoltnega in strastnega interesno »strokovno« politično lovsko mesarskega obroča, ki je sklenjen okoli te karizmatične, nikomur nič žalega želeče zveri, se pač ni mogoče rešiti. Ta akterska sprega je premočna, brezskrupulozna, manipulativna in brez vsakega moralnega in etičnega zadržka; brez najbolj elementarne poštenosti. Podrejene pa ima tudi prav vse institucije v državi. V takem je le malokomu mar za življenja medvedov. Za resnico o njih. Za resnico o čemerkoli. A bo ta vendarle enkrat pricurljala na dan! Tu in tam pa kak svetlikav drobec že zdaj blisne v temo! Tam, kjer najmanj pričakuješ, kot se zdaj to dogaja z evropsko lovsko peticijo »za lov«, podprto z vsemi najbolj »prepričljivimi« in neustavljivimi orožji in orodji evropskega lovskega propagandnega stroja. A jo je do danes, do zaključka redakcije, podprlo »le« 91.880 lovcev, kar je morda na prvi pogled slišati veliko, a je to le 1,3 odstotka vseh evropskih lovcev. Premalo, da bi peticija in vse, za kar se zavzema, za širšo in politično javnost v Evropi delovala prepričljivo. In dovolj, da podoba evropskega lovstva celo v očeh lovcem sicer naklonjene in do lova zmerno razpoložene javnosti spet za nekaj odtenkov in trajno potemni! Več…
KRVAVA MEDVEDJA SODBA Z »LOVSKE GORE«?
Venec večletnih neverjetno angažiranih prizadevanj za več stoterni kvotni poboj slovenskih medvedov se je »končno« v tem poletju z aktualno razsodbo Upravnega sodišča RS v »lovorjevem« zmagoslavju sklenil okoli nekaterih slovenskih vodilnih lovskih glav, ki so si očitno in dejansko »za prmej« zadale, da bodo dosegle takšno vsebinsko in precedenčno razsodbo Upravnega sodišča, da bo »trajnostna« zelena luč za kvotni in le navidezno selektivni poboj nič žalega krivih medvedov slovenskim lovcem svetila »večno« in na »veke vekov« prinašala nekaterim lovskim družinam ter z njimi povezanim »deležnikom« redni dohodek ter vse ostale iz lova in lovske strasti izvirajoče dobrobiti! Več…
»PELJEŠKI MOST JE MONUMENTALEN POMNIK HRVAŠKE ENOTNOSTI!« BOŽJA PRIČUJOČNOST. IN, MISTIČNA POT SKOZI MODRO ZLATO ČAROVNIJO.
Čeprav je bilo veliko vsega v skoraj tridesetletni zgodovini porajanja in ustvarjanja Pelješkega mostu, tega obsežnega infrastrukturnega projekta, ki je po več kot tristo letih končno spojil »Dubrovniško republiko« s preostalo Hrvaško v »enovito« in fizično povezano državno ozemlje; in kljub nekaterim začetnim »razpoloženjskim nihanjem« ter temu, da je bilo na začetku »treba pomiriti različne poglede in ideje, kako to napraviti«, kot je na sinočnji slovesnosti dejala Dubravka Šuica, podpredsednica Evropske komisije in komisarka za demokracijo in demografijo ter nekdanja županja Dubrovnika in »pelješka nevjesta« kot je sama posebej poudarila, kljub vsej teži in začetnim preprekam, torej, pa prav zato morda, je svečana otvoritev Pelješkega mostu od začetka do konca zvenela v domoljubnem in ponosnem duhu, ki se, ko gre za dobro Hrvaške in njeno enotnost, vselej dvigne nad vsakdanje politične in vse druge zdrahe in razprtije. Več…
»VEDNO ZNOVA SI REČEM, TO JE TO! VSAKIČ, KO GA POGLEDAM, SE MI ZDI, KOT DA BI OD NEKDAJ TAM STAL! NIČESAR NA NJEM NE BI SPREMENIL!«
Še dober teden nas loči od velikega južno jadranskega, hrvaškega in evropskega dogodka tega leta, ko bo prav na god svete Ane, 26. julija, slovesno odprt most Pelješac, s katerim smo za vse večne čase neločljivo povezani tudi Slovenci, ne le kot sosedje in tudi ne le kot pogosti bodoči potniki in počitnikarji v teh krajih, ampak predvsem prek izjemnega slovenskega ustvarjalca, mariborskega in slovenskobistriškega projektanta, konstrukterja, inženirja Marjana Pipenbaherja, ki je most zasnoval in ga potem z vsem svojim inženirskim in konstrukterskim znanjem ter izkušnjami soustvarjal v vseh fazah 1277 dni trajajoče izgradnje najdražjega projekta v zgodovini Hrvaške, prav tako pa tudi največje infrastrukturne finančne operacije Evropske unije, ki je v proračun skoraj pol milijarde vrednega projekta, 420 milijonov evrov za kompleten projekt izgradnje mostu in priključnih cest in tunelov čez polotok Pelješac, prispevala kar 357 milijonov, kar postavlja ta južno jadranski podvig in strateški hrvaški in evropski projekt na mesto največje evropske infrastrukturne investicije, sofinancirane s skupnim evropskim denarjem. Več…
BODO SLOVENSKI LOVCI RES PRODAJALI SVOJO EDINSTVENO, ATRAKTIVNO, PRESTIŽNO VILO ZLATOROG NA VRHUNSKI LOKACIJI V PRESTOLNICI ZA BORNE 4 MILIJONE!?! ZA CENO, KI SO JO POSTAVILI ŽE LETA 2010 IN JE PO 12 LETIH ŠE ZMERAJ ISTA! KOMU? IN, ZAKAJ!?
Danes, v torek, 21. junija popoldne, je v Celju letošnji občni zbor Lovske zveze Slovenije. Eden od sklepov, ki naj bi ga potrdilo 112 delegatov, predstavnikov 21 tisoč slovenskih lovcev, je tudi prodaja dolgoletnega sedeža Lovske zveze Slovenije, znamenite zelene vile Zlatorog na Župančičevi 9 v Ljubljani, s čimer želi slovenska krovna lovska organizacija in njeno vodstvo financirati izgradnjo novega nacionalnega lovskega centra na Lukovici oziroma v njenem odmaknjenem zaledju. Toda, ali je za stvarjenje novega res nujno za zmeraj izgubiti »staro«? To je vsekakor vprašanje, ki se kar samo po sebi nenehno ponuja prav ob aktualni nameri slovenske krovne lovske organizacije, da proda svojo legendarno vilo, za katero so v petdesetih letih prejšnjega stoletja po svojih večjih ali manjših finančnih močeh prispevali prav vsi slovenski lovci. Več…