In zdaj? Ana je mrtva. In kmalu bo najverjetneje tudi Ron. Oba žrtvi nesrečnega trenutka. A tudi človeškega faktorja. Več njih. A ne Ana in ne Ron, nobeden od njiju, ne bo odrešen s polariziranjem strasti za eno ali drugo stran, z izrekanjem besed in stališč, ki jih v kontekstu tolikšnega trpljenja obeh prizadetih strani preprosto ne bi smelo biti! Sploh pa ne s strani takšne ali drugačne javnosti in najrazličnejših interesnih grupacij znotraj nje, ki so si na družbenih omrežjih in drugod nesrečni dogodek uzurpirale za širjenje svojih interesnih pogledov ter za diskurz, ki v tako bolečih, delikatnih in vsestransko tragičnih okoliščinah absolutno ni na mestu za nikogar! Več…
Author: Ana Ašič
BODO PODLUBNIKI ODPRLI POT GOZDARSKIM POSEGOM V ŠE POSLEDNJE KRPICE SLOVENSKIH PRAGOZDOV?
»Vlada z uredbo s področja gozdarstva uvaja spremembe, s katerimi bo dala zeleno luč za uničenje še zadnjih koščkov prvobitne slovenske narave. Vlada je na spletni strani e-Demokracija objavila predlog sprememb Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki bodo tudi v strogih gozdnih rezervatih omogočile izvajanje gozdarskih ukrepov ob prenamnožitvi podlubnikov. Z uveljavitvijo sprememb bo v gozdnih rezervatih, ki predstavljajo zgolj 0,8 % slovenskih gozdov, omogočena sečnja dreves ter odstranjevanje in sežiganje lubja. Pred temi posegi pa niso zaščiteni niti pragozdni ostanki, zadnji koščki prvobitne krajine, ki jih je v Sloveniji preostalo zgolj 0,04 % gozdne površine. V mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, ki združuje 37 organizacij, smo enotni, da je predlagana sprememba Uredbe nesprejemljiva in pozivamo pristojne k oblikovanju takšnih ukrepov varstva gozdov pred podlubniki, ki ne bodo ogrozili narave v že tako skromni mreži gozdnih rezervatov,« se dan po mednarodnem dnevu gozdov na slovensko pristojno, strokovno, kritično in najširšo javnost obrača omenjena mreža nevladnih organizacij. Več…
KAJ IMATA NARAVA IN GOZD OD VSEH TEH SPEKTAKLOV? ŽE DESETLETJA PRAZNIKI NARAVE, SVET PA ŠE ZMERAJ VSAKO LETO IZGUBI 10 MILIJONOV HEKTARJEV GOZDA
»Preveč vsega tega se gremo! Ne vem, kako je z drugimi ljudmi, a sama sem že ob prebiranju čisto preč in do konca utrujena od vseh teh praznikov narave, ki jih nikakor ne zmanjka. Še malo, pa jih bo, kot v katoliškem koledarju svetnikov, vsak dan po pet in več praznovalo svoje svetništvo. Marca ali aprila ali maja ali junija, kar naprej so in še pridejo, tako da je čas in dan za objavo takšnega premišljanja o »naravnih« praznikih zmeraj pravi,« je lani junija ob vsej obilici najrazličnejših praznikov in dni posvečenih naravi premišljevala naša urednica Ana Ašič. Letos na uradni strani Mednarodnega dneva gozdov, ki ga praznujemo zdaj že deveto leto po tistem, ko je leta 2012 Generalna skupščina OZN 21. marec uradno posvetila gozdovom, lahko preberemo, da »svet vsako leto izgubi 10 milijonov hektarjev gozda – približno petkrat toliko, kot je velika Slovenija – degradacija zemljišč pa prizadene skoraj 2 milijardi hektarjev površine zemlje, kar predstavlja večjo površino od Južne Amerike. Izguba in propadanje gozdov povzroča velike izpuste toplogrednih plinov. Vsaj 8 odstotkov gozdnih rastlinskih in 5 odstotkov gozdnih živalskih vrst je na robu izumrtja.« Že leta ta svet samo v treh, štirih mesecih od marca do junija obeležuje več deset praznikov narave, za katere se po vsem svetu potroši desetine milijonov, degradacija narave in ogroženost rastlinskih in živalskih vrst pa sta vse večji. Kaj imata torej narava in gozd od vseh teh spektaklov!? Več…
RAZMERE V SEDANJIH LOVIŠČIH POSEBNEGA NAMENA SO KRITIČNE IN SRAMOTNE
Razmišljanja o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom, ki smo jih z namenom, da v strokovni, kritični, zainteresirani in tudi laični javnosti spodbudimo razpravo o tem, kako naj bi ta posebna slovenska lovišča oziroma območja kar najbolje služila (ob)varovanju narave in na ta način tudi v družbi promovirala najvišje vrednote njenega ohranjanja, v kompetentni odločevalski, poznavalski in kritični javnosti naše spletne strani sprožajo vse več odzivov. Zaslužni prof. dr. Rafael Cajhen, dipl. inž. elektrotehnike, izumitelj, balistik, lovski mojster in lovec LD Laško meni, da »so razmere v sedanjih loviščih posebnega namena kritične in sramotne, zato so spremembe nujne«. Več…
NUJNE SO SPREMEMBE V LOVIŠČIH, KJER VLADAJO UKAZI »OD ZGORAJ«, KI NE VEDO, KAKŠNA JE KOČEVSKA!
Že 45 let sem kot fotograf prisoten v loviščih po Kočevskem. V glavnem so to področja, kjer so lovišča s posebnim namenom. Da se tu dogaja in izvaja lov brez prave kontrole o kakovosti živalskih vrst, da se ne spremlja njihov stalež, da so podvrženi nekakšnim ukazom »od zgoraj«, ki ne vedo, kakšna je Kočevska, me boli. Zato je zadnji čas, da se področja, ki jih obsegajo lovišča s posebnim namenom, preimenujejo; in se za vodenje zadolži res strokovno podkovane ljudi, ki vedo, kako se upravlja z gozdom, kmetijskimi površinami ter divjadjo. Več…
SLA PO OBRAČUNU JE ZMAGALA. VSE JE LAHKO PUSTIL ZA SEBOJ V 30 SEKUNDAH. LE TISTEGA, KAR JE BILO V NJEM, NI MOGEL.
»My life is a disaster zone«, »moje življenje je katastrofa«. Kdo od nas, ki prek vsake mere izgorevamo za svoje delo, ni vsaj potihoma in naskrivaj še nikoli rekel tega tako, kot je Al Pacino v vlogi neustavljivega Vincenta Hanne z raskavim glasom dejal v filmu Heat, Vročina?« Tako smo se z reminiscenco o kultnem ameriškem filmu spraševali pred skoraj letom dni v kratkem premišljanju o slasteh in pasteh maščevanja. Če je to še nekako samoumevno za gangstrske miljeje, vprašanjem, ki imajo v slovenskem prostoru očitno neko posebno trajnost, zlepa ni videti konca. In tako ne le posamezna življenja, ampak kar življenje celotne skupnosti postaja vse večja katastrofa. Zakaj v ključnem trenutku zmaga nerazsodno, impulzivno, nepremišljeno? Zakaj v usodnem trenutku za neko skupnost, za njeno preživetje in prosperiteto, ob vsej nenasitnosti in pohlepu po oblasti in večnih privilegijih na eni strani, na drugi strani namesto zrele državniške modrosti in vzdržnosti šine na dan osebna prenagljenost in neobrzdanost? Zakaj v trenutku delikatnega in krhkega konsenza javno zbadaš in napadaš tiste, ki so s teboj, morda res ne najbolj navdušeno in z nasprotovanjem ali nekateri celo s figo v žepu, a vendar še zmeraj na isti strani? Več…
DOBRE ODLOČITVE NISO MONOPOL ENE POLITIČNE OPCIJE. IN TUDI SLABE NE. RESNO NOVINARSTVO TO VE!
Resno novinarstvo je polno sveta, je venomer v njem, a je od njega tudi odmaknjeno. Mnogokrat zapostavljeno, izločeno, prezrto, nevidno ujeto v zlovešči molk in prisilno osamo. Zmeraj znova gori na grmadi zavisti, omalovaževanja, podcenjevanja, posmeha ter individualnega in kolektivnega gneva, saj ne pristaja na večne predstave s »kruhom in igrami«, ki se jim mnogi tako radi predajajo. Čeznje sliši in vidi in čuti in to zmeraj pove. Ne sprašuje za ceno. Itak je zmeraj visoka. In ne za stran, ki jo razkriva. Levo in desno, oboje je irelevantno. Več…
RESNO NOVINARSTVO SE ZLEPA NE SPUSTI IN NE DOTAKNE PLENA, KI MU GA NASTAVLJAJO DRUGI!
Resnično novinarstvo, resno, neodvisno, angažirano, visoko profesionalno in prizemljeno je težko atletska disciplina. To ni navadni biatlon; ni troboj; tudi ne petero ali deseteroboj, ampak dan za dnem prav poseben mnogoboj. Z vsem. In vsemi. In kar naprej tudi s samim seboj! Za vse, kar ta poklic je; in, kar naj bi bil! Vztrajno in brezkompromisno odkriva vse živobarvne podobe, najbolj svetle in najbolj temne, potrpežljivo zlaga kamenčke v mozaike resničnega življenja ter strastno piše zgodbe o njem, a pri tem nikoli, res, nikoli ne pozabi na Antigono in njene besede: »Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu!« Več…
NE, KER SO ŽENSKE! AMPAK, KER SO SIJAJNE INŽENIRKE!
Včeraj, 8. marca, so našo pošto preplavljala vprašanja, danes pa že zjutraj kar odgovori in ugotovitve, ki jim je večinoma skupno, češ, da je publicistična spletna stran Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom očitno nenaklonjena »ženskemu vprašanju«, saj je »evidentno«, da »ne časti ženskega gibanja«, se ni »niti z besedo spomnila tega pomembnega mednarodnega praznika«, »nikoli ne promovira prizadevanj za več žensk v politiki in na vodilnih položajih« in še precej besed z nivojem, ki ne dosega kriterijev za javno rabo. O odnosu našega spletnega medija do vsega tega bo morda enkrat posebej spregovorila naša ustanoviteljica, publicistka, novinarka in urednica Ana Ašič. Trenutno in načelno pa menimo, da naši teksti, vsa naša spletna stran, vse naše delo zgovorno govorijo o tem, kaj so in kaj zmorejo ženske! Morda tega res ne povemo tako, kot ves svet. A vsekakor angažirano. In avtentično! Več…
IN TO NAJ BI KAKORKOLI OGROŽALO KATEROKOLI ZARES SUVERENO, RAZGLEDANO, MOČNO, VEŠČO IN VERODOSTOJNO NOVINARKO?
Osebno me niti najmanj ne skrbi, če ljudje s pozicij, političnih, uradniških, poslovnih in sploh katerih koli kaj rečejo o novinarjih in medijih, kritizirajo, napadajo, zaradi mene lahko tudi grozijo. Dokler vem, za koga gre in je vse to javno, z imeni in priimki in vsem na očeh ter ostaja na verbalni ravni, je zame avtomatično benigno! Pač, »psi lajajo, karavana gre dalje«; zame je to le še informacija več, ki mi pomaga k uvidu resničnega stanja intelekta, duha in srca tistih, ki odločajo. Pa vsakič odlična priložnost za lastno novinarsko, medijsko in tudi osebno samorefleksijo. Več…