Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Najprej seveda Jožetu Podgoršku, ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ta svojega pogleda ni razkril. V njegovem imenu in za ministrstvo je odgovor poslala Natalija Ferlež, vodja kabineta na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Več…
Author: Ana Ašič
NEIZOGIBEN NOV VETER V LOVIŠČIH S POSEBNIM NAMENOM. ALI VIHAR?
»Četudi se nekateri naravovarstveniki in vsaj del stroke še tako bojijo posegov in sprememb v zvezi z lovišči s posebnimi nameni, vse bolj postaja jasno dejstvo, da bo ta lovišča treba, ne le zaradi zgoraj omenjenega konflikta interesov, ampak tudi zaradi vse težjega poslovanja, vzeti pod natančnejši drobnogled, jih res najverjetneje umestiti v bolj prijazno in spodbudno organizacijsko okolje ter zastaviti zanje ustreznejšo in konstruktivno strategijo vključno najverjetneje z drugačnim in novim poimenovanjem! Najprej to! Šele potem, ko bo ponovno razčiščen in postavljen status ter delovanje »lovišč s posebnim namenom«, v katerih, kot je že bilo rečeno, živi večina slovenskih medvedov, bo lahko prišlo do oblikovanja prave, konstruktivne, trajne, smiselne ter širše javno in družbeno sprejemljive strategije upravljanja z rjavim medvedom in sploh z velikimi zvermi.« Tako je aprila 2019 naša urednica Ana Ašič zapisala v preiskovalni zgodbi Ne gozdni, eni drugi volkovi in medvedi so nevarni ter to analitično utemeljila z odlomkom, ki ga danes objavljamo kot uvod in iztočnico v serijo razmišljanj o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom! Več…
PATER, KI JE VZGAJAL V OBZIRNOSTI DO NARAVE, ŽIVALI, NJIH ŽIVLJENJ IN ČUSTEV! IN, KAČJI PASTIR KOT SIMBOL DUŠE, KI IŠČE ODREŠENJE.
V svojem času je bil pater Roman Tominec gotovo med redkimi, najverjetneje sploh prvi, ki je na Slovenskem navajal mladino in vzpodbujal starše, da vzgajajo otroke k sožitju z naravo in z živalmi, predvsem tudi k obzirnosti do živali in k spoštovanju njih življenja in čustev. Vzdrževanje živali v človekovo zabavo in njih ubijanje mu je bilo nedopustno. Bil je splošno priljubljen ter zaradi svoje razgledanosti in širine srca iskan govornik. Govoril je na pamet, kake pisne predloge ni bilo opaziti. Posebno citati verzov so bili podani v dikciji, da so se čutečemu poslušalcu ovlažile oči. Ta »razmišljanja« so bila enkratno doživetje; prostorna frančiškanska cerkev na Prešernovem trgu je bila vsakič nabita do zadnjega kotička. Kljub temu, da ga je povojna komunistična oblast šikanirala, ga je ob osemdesetletnici tedanje predsedstvo Jugoslavije odlikovalo z Redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Več…
ŽIVALI BODO ZA NAS ČUTEČA BITJA, KO BOMO MI ČUTEČI LJUDJE. IN, NEKAJ POMISLEKOV OB NAJNOVEJŠEM ZAPOVEDANEM STRELJANJU DIVJIH PRAŠIČEV!
V človeka se je vsadil občutek, da z živalmi lahko počne, kar se mu zazdi. Z njimi ravna kot s svojo lastnino, meni, da lahko z njo počne, kar se mu zahoče. A na živali nikakor ne smemo gledati zgolj kot na predmete, ki jih človek obvladuje, izkorišča in jih trži, res in commercio. Njihova funkcija ni zgolj v predmetih njihove rabe. Čuteča bitja imajo svoje pravice do lastnega dostojanstva, ki jih varuje pred tem, da bi lahko bile predmet izkoriščanja ali trpinčenja. Nobena žival kot čuteče živo bitje ne sme biti izpostavljena nepotrebnemu trpljenju. V člankih o pravicah živali sem zasledil, da se moramo vzdržati ravnanj, ki živalim povzročajo »nerazumno nepotrebno trpljenje«. Zamislil sem se, in se vprašal, kakšno trpljenje pa je »nerazumno nepotrebno trpljenje«, če je kot na dlani, da živalim ne smemo povzročiti prav nobenega trpljenja. Več…
INŽENIRJI NE POTREBUJEMO SALOMONOVE REŠITVE, AMPAK DOBER GRADBENI ZAKON!
Predlog novega Gradbenega zakona je dvignil precej nezadovoljstva med arhitekti, ki med drugim v svojih stališčih in pozivih ministrstvu za okolje in prostor očitajo, da je ministrstvo pri predlogu zakona enostransko sledilo volji Inženirske zbornice Slovenije, na prvem mestu interesom gradbenih inženirjev. Kako mag. Črtomir Remec, univ. dipl. inž. gr., predsednik Inženirske zbornice Slovenije, vidi to situacijo? Gre res za naperjenost in igro inženirjev proti arhitektom? Ali za kaj drugega? Več…
IN, NAPREJ! S FAROSA IN ALEKSANDRIJE V SCIENCE CITY!
Danes, 25. januarja 2021, se izteka javna razprava o predlogu sprememb zakona o javnem naročanju, ki jih je pripravilo slovensko ministrstvo za javno upravo, in ob katerem, zaradi dikcije novega predloga, v kateri ni več govora o javnem arhitekturnem natečaju kot obveznem orodju za javna naročila projektnih dokumentacij za novogradnje, vsaj tistih nad 2,5 milijonov evrov investicijske vrednosti in davkoplačevalskega denarja, obstaja utemeljeno nelagodje in zaskrbljenost arhitektov in najširše javnosti za nadaljnjo degradacijo že tako zelo erodiranega in obremenjenega slovenskega grajenega okolja in prostora. In čeprav je res, da so prav arhitekti sami nemalokrat močno prispevali k razkroju »natečajnega zaupanja«, saj so z raznimi, v preteklosti tudi naravnost škandaloznimi natečajnimi »kuhinjami« ter izbiranjem rešitev, ki so tako investitorja kot izvajalca postavile v brezizhoden položaj, ene in druge, ter prav tako davkoplačevalce pa zato stale visoke odškodnine, je vendarle res, da je kljub temu ukinitev instituta javnega arhitekturnega natečaja, najslabša in nesprejemljiva rešitev! Zakaj? Več…
NAZAJ, K FLORENTINCEM. K NJIHOVI ZMAGI, KI JE ZMAGA ZA VSE.
Vsa zgodovina nas uči, da so vsi veliki svetovi, vse velike arhitekture in stvaritve nastali predvsem zato, ker v trenutku, ko ni bilo še ničesar, niti slutnje ne, kaj lahko je, nekomu, tistemu, ki je o tem odločal, ni bilo vseeno, kaj bo. Tako je v renesančnih Firencah dobil priložnost tudi Filippo Brunelleschi. In zmagal. Danes je to zmaga za vse človeštvo. Morda so leta 1420 tudi vplivne Florentince obhajali dvomi, kljub vsem umetniškim ambicijam si je večina prav gotovo težko predstavljala, kako usodno bo njihova odločitev zaznamovala svet v naslednjih stoletjih, človeški uvid v prihodnost ima pač svoje meje, vendar so bili osveščeni in omikani in so dopustili možnost, da se zgodi tisto, česar sami še niso poznali, niso razumeli in še niso videli, je pa videl nekdo drug. Več…
RES ODSLEJ JAVNI POSEGI V PROSTOR BREZ JAVNIH ARHITEKTURNIH IN URBANISTIČNIH NATEČAJEV!?!
Poleg predloga novega gradbenega zakona, slovenske arhitekte zadnje tedne vznemirja in razburja tudi predlog sprememb zakona o javnem naročanju, ki jih je pripravilo ministrstvo za javno upravo in je v javni razpravi do 25. januarja 2021. Po tem predlogu, tako pravi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, »je ogrožen institut obveznih javnih arhitekturnih natečajev za javna naročila projektne dokumentacije za novogradnje, katerih vrednost presega 2,5 milijonov evrov«, in opozarja, da je »z umikom natečaja, kot ključnega orodja za urejanje prostora, kvaliteta grajenega okolja močno ogrožena. Posegi v prostor so kompleksne naloge, ki uravnavajo različne interese in kot taki presegajo avtomatizem birokratskih postopkov.« Več…
EKSPANZIVNO UKINJANJE PROJEKTANTSKE VLOGE ARHITEKTOV VODI V NEPOVRATNO DEGRADACIJO SLOVENSKEGA GRAJENEGA OKOLJA IN PROSTORA
Novi predlog gradbenega zakona pomeni velik poraz za arhitekturno stroko, že nekaj čas opozarja Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, še zlasti pa v zadnjih tednih in potem, ko je prišel v javnost in medresorsko usklajevanje osnutek novega predloga gradbenega zakona, ki ukinja zahteve za strokovno kompetentnost vodij projektov, kar pomeni, da bo vodja za katerikoli objekt lahko predstavnik katerekoli stroke. Zbornica za arhitekturo in prostor opozarja, da bo v primeru sprejetja zakona v tej obliki, povzročena izjemno velika škoda slovenski arhitekturi, prostoru in kulturni krajini ter degradirana kvaliteta našega grajenega bivalnega okolja. Po več pozivih, pismih in strokovnih argumentacijah, ki so jih arhitekti v zadnjih dveh mesecih naslovili na ministrstvo za okolje in prostor, so se pred desetimi dnevi ponovno na to ministrstvo obrnili s Stališči Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije do predloga novega gradbenega zakona, kar v nadaljevanju objavljamo v celoti. Več…
TIANANMEN NI AGORA. IN, ALTERNATIVA, KI JO POTREBUJE VES SVET.
Erozija osebne odgovornosti, zdrave pameti in uravnoteženega čuta za skupnost, ki prav v koronavirusni resničnosti trenutno vse bolj eksplicitno udarja na dan v Evropi, je največja grožnja njeni ekonomski, politični, kulturni in vrednostni integriteti ter svobodi in tako vsakemu od nas. To pa gre obenem najbolj na roko civilizacijski paradigmi, v kateri je človeško življenje le prah na Tiananmenu. Žal. Trg nebeškega miru je sicer čudovito ime. In fascinanten kraj. Del civilizacije, ki je človeštvu dala tudi izjemno veliko neprecenljivega. A je vendar v Prepovedanem mestu. Več…