Še dober teden nas loči od velikega južno jadranskega, hrvaškega in evropskega dogodka tega leta, ko bo prav na god svete Ane, 26. julija, slovesno odprt most Pelješac, s katerim smo za vse večne čase neločljivo povezani tudi Slovenci, ne le kot sosedje in tudi ne le kot pogosti bodoči potniki in počitnikarji v teh krajih, ampak predvsem prek izjemnega slovenskega ustvarjalca, mariborskega in slovenskobistriškega projektanta, konstrukterja, inženirja Marjana Pipenbaherja, ki je most zasnoval in ga potem z vsem svojim inženirskim in konstrukterskim znanjem ter izkušnjami soustvarjal v vseh fazah 1277 dni trajajoče izgradnje najdražjega projekta v zgodovini Hrvaške, prav tako pa tudi največje infrastrukturne finančne operacije Evropske unije, ki je v proračun skoraj pol milijarde vrednega projekta, 420 milijonov evrov za kompleten projekt izgradnje mostu in priključnih cest in tunelov čez polotok Pelješac, prispevala kar 357 milijonov, kar postavlja ta južno jadranski podvig in strateški hrvaški in evropski projekt na mesto največje evropske infrastrukturne investicije, sofinancirane s skupnim evropskim denarjem.
Inženir Marjan Pipenbaher // Foto: Arhiv Pipenbaher Consulting Engineers
Tekst: Ana Ašič
»MOST JE PRELEP V TEM ZALIVU, KJER VLADA POPOLN MIR.«, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 9. avgust 2021, https://anaasicsic.com/2021/08/21/most-je-prelep-v-tem-zalivu-kjer-vlada-popoln-mir/
»URESNIČUJE SE CILJ, KI REŠUJE TISTO, KAR JE PROBLEM ŽE 300 LET!«, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 29. julij 2021, https://anaasicsic.com/2021/07/29/uresnicuje-se-cilj-ki-resuje-tisto-kar-je-problem-ze-300-let/
Foto: Arhiv Pipenbaher Consulting Engineers, Tomi Lombar/Delo SP, Ana Ašič
17. julij 2022
Kot smo na našem spletnem portalu zapisali že lansko poletje potem, ko je bil most spojen, in se s tem, kot je takrat dejal hrvaški premier Andrej Plenković, »uresničuje cilj, ki rešuje tisto, kar je problem že 300 let« in se torej po več kot treh stoletjih končno povezuje Dubrovnik in jug Hrvaške z ostalim hrvaškim ozemljem, je Pelješki most, ki je z vso svojo utelešenostjo, z vsemi svojimi 2404 metri dolžine, 55 metri podmostne višine, s seganjem 120 metrov pod morje in skoraj prav toliko v višino s šestimi orjaškimi dvostranskimi pahljačami, pa s 120 jeklenimi zategami, 70 tisoč tonami jekla in približno toliko kubiki betona v bistvu prava konstrukcijska »zver« ter konstrukterski in graditeljski podvig, ki mu v vsej tej širši regiji ni para.
Kljub nekaterim, malce nergavim in najverjetneje tudi precej »spolitiziranim« očitkom nekaterih »opcij« na Hrvaškem o razsipanju evropskega denarja pri tem projektu, kar inženir Marjan Pipenbaher zavrača kot »neutemeljeno govorjenje tistih, ki stvari ne poznajo dovolj« oziroma »sploh ne vedo, kaj govorijo«, saj, kot pravi projektant, je ob vloženih 270 milijonih evrov za most, razdeljenih na njegovih 55 tisoč kvadratnih metrov površine, cena 5 tisoč evrov na kvadratni meter zelo ugodna v primerjavi s primerljivimi projekti na širšem evropskem območju, kjer se te številke gibljejo med 7 in 8 tisoč evri na kvadratni meter nove mostne površine, še posebej, kot poudarja projektant, ker gre pri Pelješcu vendarle za izjemno pomemben strateški objekt z dodatnimi varnostnimi in vzdržljivostnimi zahtevami in parametri, ob sočasnem dejstvu, da je most postavljen v prostor, kjer je izpostavljen izjemno zahtevnim meteorološkim, geomorfološkim, geomehanskim dejavnikom in seizmičnim dejavnikom; skratka, kljub nekaterim »zagrenjenim« in sitnim pripombam je vendarle neizpodbitno dejstvo, da je odprtje Pelješkega mostu velik dan za Južni Jadran in za vso Hrvaško, o čemer je že ob lanskoletnem spoju premier Andrej Plenković dejal, da je to v resnici »praznik vseh političnih opcij na Hrvaškem«.
Skladno z edinstvenostjo in presežnostjo uresničitve tega dolgo pričakovanega mega projekta, bo tudi svečana otvoritev Pelješkega mostu 26. julija v več pogledih presežna. Že izbor režiserja Krešimirja Dolenčića, ki je s svojo ekipo, glasbenimi in scenskimi izvajalci zasnoval velikopotezno otvoritev, na kateri se pričakuje ne le ves vrh hrvaške politike, ampak tudi evropske, že to torej, da je otvoritvena »taktirka« poverjena temu mednarodno uveljavljenemu virtuozu kreiranja nepozabnih trenutkov in dogodkov, govori, da našim sosedom, ko gre za Pelješki most, niti ob zaključku projekta ne zmanjkuje energije in se na vsej črti zavedajo, kako velika stvar ter edinstveni zgodovinski trenutek je ne le to, da so most zgradili, ampak tudi dejansko in simbolno dejanje njegove predaje vsem, ki bodo z mostom živeli.
Foto: Arhiv Pipenbaher Consulting Engineers
»To zavedanje, kako edinstvena priložnost je bila z uresničevanjem tega projekta vsem dana, ta ponos, ta pripadnost, vse to domoljubje, ki je bilo od vsega začetka in je zdaj še toliko bolj prisotno pri naših sosedih, ne glede na politične predznake, to je tisto, kar morda najbolj pogrešam pri kakšnih slovenskih projektih,« pravi Marjan Pipenbaher, »in, to je tisto, kar je bilo zame kot projektanta, kot ustvarjalca v bistvu ves čas fascinantno.«
Tudi velikopoteznost?
»Absolutno! Ja! To razumevanje, da gre za stvar, ki potrebuje veliko potezo, celovito, enovito! Zelo rad omenjam primerjavo s slikarjem, ki stoji pred popolnoma praznim, belim papirjem. In potem vzame v roke oglje in z eno samo potezo, v katero da vse, kar je, ustvari umetnino! Samo tako lahko nastane! In pri projektih je isto! Če želiš, da se bo na koncu vse zložilo v pravo sliko, v res nekaj kvalitetnega, trajnega, dobrega in, ja, tudi lepega, estetskega za prostor in za vse, je treba dati projektantu možnost, da to reši s svojo potezo! Enovito! S celostno vizijo, kaj bi tam moralo biti!«
Ti si pri Pelješcu to možnost imel?
»Sem! JV partnerji z gradbene fakultete iz Zagreba so na začetku delali na ideji grednega mostu, mi pa smo razvili idejo mostu s 6 piloni in poševnimi zategami, ki je tudi realizirana. Ta koncept mostu je podprl tudi profesor Jure Radić, ki je, žal, v fazi izdelave glavnega projekta preminil. In potem je projektantski tim iz zagrebške Fakultete za gradbeništvo ves čas tvorno sodeloval z našimi podjetji Ponting in Pipenbaher Consulting Engineers. To sodelovanje je bilo zame izjemno lepa izkušnja in sem s temi ljudmi, s temi inženirji še zmeraj tesno povezan, se družimo, se srečamo vsaj vsaka dva meseca, tako da so tudi to vezi, ki jih je prinesel novi most.«
In je most res takšen, kot si ga zasnoval?
»Je! To je ena tistih najbolj izjemnih reči pri tem mostu! Niti za centimeter se od projekta do izvedbe ni spremenil! Točno takšen je! Če pomislim, koliko vsega na teh 2404 metrih dolžine, v podmorju in nad njim, je bilo treba zaradi zahtevnih zunanjih dejavnikov na tej lokaciji upoštevati, kaj vse je tu lahko problematično, kako težki vremenski, geološki in seizmični pogoji so tu, poleg tega pa, kot sem že dejal, je to hrvaški in evropski strateški infrastrukturni objekt, to je strateški most, kar terja dodatne varnostne varovalke zdržljivosti in funkcionalnosti. Če povem samo en primer. Most stoji na seizmično izjemno občutljivem in aktivnem območju. Na mostu smo že v fazi gradnje vzpostavili monitoring, s katerim smo zabeležili v tri in pol letih preko 40 potresov, ki so se zgodili v radiju 100 km od mostu. Ob zadnjem potresu v bližini Stolca, ki je bil magnitude 6,1 in je bil njegov epicenter od mostu oddaljen le 54 kilometrov, nam podatki z monitoringa povedo, da so piloni na vrhu zanihali prek 18 centimetrov!«
Je torej zelo elastičen!
»Seveda! A bistveno pri vsem tem je, da je most skonstruiran in zgrajen tako, da nepoškodovan prenese do 80 centimetrske pomike vrhov pilonov, kar pomeni izjemno visoko stopnjo potresne varnosti, ki je za tak strateški objekt seveda absolutno nujna!«
Si potemtakem v vseh pogledih z mostom zadovoljen?
»Res sem! Vsakič, ko pridem v Malostonski zaliv, v Komarno ali kamorkoli k mostu, pa naj ga gledam od daleč ali od blizu, vedno znova čutim, ja, to je to! Tak, kot je, velik, vendar umirjen, je najbolj pravi za ta kraj, za to čudovito, edinstveno okolje, za naravo, za vse! Vsakič, ko ga pogledam, se mi zdi, kot da bi že od nekdaj tam stal! Ničesar ne bi na njem spremenil!«
Inženir Marjan Pipenbaher // Foto: Arhiv Pipenbaher Consulting Engineers
Kakšni občutki te poleg tega še prevevajo pred velikim trenutkom, mega otvoritvijo, odprtjem mostu za vse? Evforično veselje? Kaj drugega?
»Glej, most se je gradil 1277 dni, a delo na njem se je začelo že veliko, veliko prej. Mi smo pogodbo podpisali leta 2012. Pred desetimi leti, torej. Veš pa, kdaj že, so bile prve ideje, prvi zametki, prvi poskusi, da se morje med kopnim in Pelješcem nekako premosti. Veš tudi, da je bilo tu kar nekaj spornih vprašanj, pomislekov, da o realnih problemih in zahtevnosti tega terena, tega prostora niti ne govorim. Ko je bila končana študija upravičenosti in je bila izmed enajstih možnih rešitev izbrana varianta z mostom in je Evropska unija odobrila denar, so zadeve stekle. Kot sem že dejal, je bilo to sodelovanje vseh, ki so si za novi most prizadevali in vseh, ki smo ga ustvarjali, v bistvu nekaj res izjemnega. Most je zgrajen. Je uresničen. In bo predan ljudem, da z njim zares zaživijo. To bo velik dan za Hrvaško, za ljudi in za vse nas, ki smo ga soustvarjali. Tudi otvoritev sama je zasnovana veličastno. Vse se pripravlja tako, da ta dogodek ostane v nepozabnem spominu.«
A se zdiš nekam zamišljen… Marjan… saj si vendar vesel…!?
»Seveda sem vesel! Ampak s tem veseljem je ta trenutek še tako, veš, kot je napisal pesnik Tone Pavček o oddaljenem šumenju borov… kot rahel dih čutim eno tako tiho veselje, ki zdaj sicer zelo počasi prihaja vse bliže in, ja, se v duši dviga vse glasneje. Pa spet ni to… nekaj bučnega… To je eno tako mirno, tiho, globoko veselje… ki se ga šele nekako začenjam zavedati…«
Kot eno veliko zadoščenje..?
»Ja. To. Globoko zadoščenje po dobro opravljenem delu, ki je bilo naporno, a se je končalo tako, kot mislim in čutim, da je prav.«
V vsem!?
»V čisto vsem! Ta most ima zares dobro karmo! V vsem času gradnje se ni na tako velikem objektu zgodila niti ena zelo huda nesreča! Ob vsej zahtevnosti in razsežnostih, ob izgradnji tega mostu ni nihče umrl! Niti en delavec se ni tako poškodoval, da bi imel kakšne trajne posledice! Je bilo nekaj manjših nezgod, a nihče pri tem ni bil v kakršnem koli smislu usodno prizadet! Tudi to je velika stvar, ki meni ogromno pomeni! Ta most je ena sama pozitiva!«
Je tudi »krona« tvojih mostov in konstrukterskih podvigov?
»Krona… Ja, vsekakor je to zame res velika, izjemna stvar, da sem imel priložnost pri tem sodelovati, to napraviti! Glej, letos avgusta bom dopolnil 65 let. In, ko se zdaj oziram nazaj po svojem življenju, se spominjam, kako sem kot desetletni deček vzhičeno gledal viadukt Peračica, ki je bil prav takrat zgrajen… Moj oče je ravno tedaj kupil novega avdija in, jasno, kam pelje Štajerc svojo družino na izlet..? Na Bled, ne! No, in takrat sem prvič videl veliki viadukt Peračica! Bil sem ves iz sebe od navdušenja. To je bilo potem močno v mojih mislih! Sploh sem kot majhen otrok kar naprej iz škatel za srajce, nekdaj so bile tako zapakirane, se spomniš?, no iz njih sem kar naprej delal nekakšne modele zgradb. Z njimi se nisem igral, ampak sem nekaj napravil, dokončal; in potem sem se lotil nečesa novega! Takoj sem imel spet kakšno novo idejo! Strašno sem užival v tem! Tega se nisem nikoli naveličal! In, glej, to življenje, Ana! Ko se zdaj ozrem na vse to, od tega občudujočega gledanja viadukta Peračica v otroštvu, prek vseh mostov, ki sem jih imel priložnost projektirati, pa do Pelješca, ja, se mi zdi, da se je to moje življenje nekako zložilo v pravo smer! V tisto, kar res sem. Most Pelješac je nekaj, česar si tisti desetletni deček ni mogel niti v sanjah predstavljati, pa vendar se je uresničil, stoji tam, v tistem prelepem, mirnem zalivu, gledam ga. Hvaležen sem življenju, da mi je bilo dano to ustvariti!«
Foto: Arhiv Pipenbaher Consulting Engineers
»Več kot dvesto mostov je v svojem življenju sprojektiral Marjan Pipenbaher. Vseh vrst, od eklektičnih mestnih, kot je most za pešce v starem jedru na Ptuju, do orjakov kot je že omenjeni viadukt Črni Kal, pa železniški viadukt št.10 na hitri progi do Jeruzalema ter avtocestna mostova Kömürhan in Nissibi, oba preko reke Evfrat, ki zdaj nastajata v Turčiji. In seveda zvezda med njimi, južno jadranski Pelješki most, ki bo, kot pravi projektant, ko bo zgrajen, eden od petih najlepših mostov v Evropi. In čeprav morda zdaj v kakšnem trenutku Marjan Pipenbaher pomisli tudi drugače, bodo tem mostovom sledili spet novi, zahtevni, osupljivi. Še mnogi. Z vsem svojim inženirskim znanjem, izkušnjami, navdihom in ustvarjalnostjo bo še naprej odpiral poti, ki jih prej ni bilo; odstiral obzorja, ki jih dotlej še nihče ni videl; in ustvarjal simbole, ki bodo vsakemu posebej in vsem skupaj zmeraj vztrajno govorili, da je mogoče! Premostiti nepremostljivo! Zbližati oddaljeno! Povezati razdvojeno!«
Odlomek iz: INŽENIRJI S FIZIKO. IN INŽENIRJI BREZ NJE. TU IN TAM PA VELIKE ZVERI., Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 13. marec 2020, https://anaasicsic.com/2020/03/13/inzenirji-s-fiziko-in-inzenirji-brez-nje-tu-in-tam-pa-velike-zveri/
Inženir Marjan Pipenbaher // Foto: Tomi Lombar / Delo SP / Julij 1998
Dragi bralci in bralke, v zgodbe, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Foto: Ana Ašič
Več: »MOST JE PRELEP V TEM ZALIVU, KJER VLADA POPOLN MIR.«, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 9. avgust 2021, https://anaasicsic.com/2021/08/21/most-je-prelep-v-tem-zalivu-kjer-vlada-popoln-mir/
Več: »URESNIČUJE SE CILJ, KI REŠUJE TISTO, KAR JE PROBLEM ŽE 300 LET!«, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 29. julij 2021, https://anaasicsic.com/2021/07/29/uresnicuje-se-cilj-ki-resuje-tisto-kar-je-problem-ze-300-let/
Več: A ENEGA MOSTU NE BO MOGEL NIKOLI NIHČE, NITI MARJAN PIPENBAHER, ZGRADITI NAMESTO NAS!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 10. oktober 2020, https://anaasicsic.com/2020/10/10/a-enega-mostu-ne-bo-mogel-nikoli-nihce-niti-marjan-pipenbaher-zgraditi-namesto-nas/
Več: INŽENIRJI S FIZIKO. IN INŽENIRJI BREZ NJE. TU IN TAM PA VELIKE ZVERI., Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 13. marec 2020, https://anaasicsic.com/2020/03/13/inzenirji-s-fiziko-in-inzenirji-brez-nje-tu-in-tam-pa-velike-zveri/
Foto: Arhiv Pipenbaher Consulting Engineers
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022©Vse pravice pridržane.