Po velikem evropskem »dogodku leta«, ko je bil konec julija 2022 odprt Pelješki most, velik hrvaški dosežek in projektantska stvaritev izkušenega slovenskega gradbenega inženirja in konstrukterja mostov Marjana Pipenbaherja, je karizmatični štajerski inženir, ki je dober teden pred tem dopolnil 65 let, 30. avgusta iz rok predsednika Republike prejel visoko državno odlikovanje Srebrni red za zasluge za izjemne dosežke na področju projektiranja in gradnje mostov. Približno isti čas konec lanskega poletja pa je Marjanu Pipenbaherju in njegovima timoma iz Pontinga ter Pipenbaher inženirjev v sodelovanju z AtelierArhitekti prinesel tudi zmago na projektnem natečaju za nov štiripasovni most na novomeški Zahodni obvoznici, ki bo pomemben del tretje razvojne osi, ter vzporedni most za pešce in kolesarje čez Krko pri Novem mestu. »To bo lep in lahkoten 500 metrski most,« pravi Marjan Pipenbaher. Potem ko mu je 9. novembra na Dnevu zbornice v ljubljanski Cukrarni Inženirska zbornica Slovenije slovesno podelila nagrado za inženirsko odličnost, pa je včeraj Marjan Pipenbaher, prav tako v Cukrarni, prejel še naslov Delove »osebnosti leta 2022«, ki ga ta slovenski časnik podeljuje že od leta 1990. Več…
Tag: Pelješki most
»PELJEŠKI MOST JE MONUMENTALEN POMNIK HRVAŠKE ENOTNOSTI!« BOŽJA PRIČUJOČNOST. IN, MISTIČNA POT SKOZI MODRO ZLATO ČAROVNIJO.
Čeprav je bilo veliko vsega v skoraj tridesetletni zgodovini porajanja in ustvarjanja Pelješkega mostu, tega obsežnega infrastrukturnega projekta, ki je po več kot tristo letih končno spojil »Dubrovniško republiko« s preostalo Hrvaško v »enovito« in fizično povezano državno ozemlje; in kljub nekaterim začetnim »razpoloženjskim nihanjem« ter temu, da je bilo na začetku »treba pomiriti različne poglede in ideje, kako to napraviti«, kot je na sinočnji slovesnosti dejala Dubravka Šuica, podpredsednica Evropske komisije in komisarka za demokracijo in demografijo ter nekdanja županja Dubrovnika in »pelješka nevjesta« kot je sama posebej poudarila, kljub vsej teži in začetnim preprekam, torej, pa prav zato morda, je svečana otvoritev Pelješkega mostu od začetka do konca zvenela v domoljubnem in ponosnem duhu, ki se, ko gre za dobro Hrvaške in njeno enotnost, vselej dvigne nad vsakdanje politične in vse druge zdrahe in razprtije. Več…
»VEDNO ZNOVA SI REČEM, TO JE TO! VSAKIČ, KO GA POGLEDAM, SE MI ZDI, KOT DA BI OD NEKDAJ TAM STAL! NIČESAR NA NJEM NE BI SPREMENIL!«
Še dober teden nas loči od velikega južno jadranskega, hrvaškega in evropskega dogodka tega leta, ko bo prav na god svete Ane, 26. julija, slovesno odprt most Pelješac, s katerim smo za vse večne čase neločljivo povezani tudi Slovenci, ne le kot sosedje in tudi ne le kot pogosti bodoči potniki in počitnikarji v teh krajih, ampak predvsem prek izjemnega slovenskega ustvarjalca, mariborskega in slovenskobistriškega projektanta, konstrukterja, inženirja Marjana Pipenbaherja, ki je most zasnoval in ga potem z vsem svojim inženirskim in konstrukterskim znanjem ter izkušnjami soustvarjal v vseh fazah 1277 dni trajajoče izgradnje najdražjega projekta v zgodovini Hrvaške, prav tako pa tudi največje infrastrukturne finančne operacije Evropske unije, ki je v proračun skoraj pol milijarde vrednega projekta, 420 milijonov evrov za kompleten projekt izgradnje mostu in priključnih cest in tunelov čez polotok Pelješac, prispevala kar 357 milijonov, kar postavlja ta južno jadranski podvig in strateški hrvaški in evropski projekt na mesto največje evropske infrastrukturne investicije, sofinancirane s skupnim evropskim denarjem. Več…
»MOST JE PRELEP V TEM ZALIVU, KJER VLADA POPOLN MIR.«
»Draga Ana, hvala. Most je prelep v tem zalivu, kjer vlada popoln mir. Most ni bahat in je podrejen prostoru.« Tako se je 29. julija ob spojitvi Pelješkega mostu inženir Marjan Pipenbaher na moj pozdrav in čestitko odzval in javil s kratkim sms sporočilom iz Malostonskega zaliva. »Enkrat po 5. avgustu ga bom, upam, videla,« sem odgovorila in pomislila, kako me res zanima, kaj se je v resnici z njim zgodilo v tistem občutljivem morskem prostoru. Se mu je most res podredil? Se je skoraj dva in pol kilometra dolga mega konstrukcija v resnici zlila z okoljem? Kaj čaka tiste, ki tu živijo, delajo in so se vsak dan znova, tudi večkrat dnevno primorani voziti sem in tja? In vse druge popotnike? Kaj se bo zmeraj znova vtiskalo in pisalo v naš spomin, v naša doživetja in v življenje samo? Kaj nas bo v resnici spremljalo na naših poteh? Na počitnice? In s počitnic? Kakšna slika? Temna? Ali svetla? Brutalna? Ali poetična? Dobrih deset dni kasneje, malo pred peto uro zjutraj 9. avgusta, sem ga v porajanju jutranje zarje, še vsega ovitega v mehko modrino zgodnjega dne, nenadoma zagledala pred seboj. »A vidiš to!?!« V sinovem nenadnem zaviranju na magistrali in besedah, ki so prehitele moje, je bilo vprašanje. A tudi vsi odgovori. Meni. In vsem. Več…
»URESNIČUJE SE CILJ, KI REŠUJE TISTO, KAR JE PROBLEM ŽE 300 LET!«
Čeprav današnja poletna noč, iz 28. na 29. julij 2021, še ni prinesla dokončnega finala pri gradnji Pelješkega mostu, enega največjih infrastrukturnih objektov v zgodovini Hrvaške in v tem delu Evrope, je bilo vendarle mogoče razbrati precej vznesenosti v zadovoljnem nasmehu inženirja Marjana Pipenbaherja in seveda vseh, ki so s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, hrvaškim političnim vrhom, predstavniki hrvaške infrastrukture, projektive ter domačih in tujih izvajalcev na čelu s kitajskim China Road and Bridge Corporation, prisostvovali simbolno močnemu trenutku, ko je bil z vgradnjo 165. sekvence jeklene konstrukcije Pelješki most tri mesece pred pogodbenim rokom dokončno spojen; z njim pa končno povezano in spojeno tudi celotno ozemlje Hrvaške. Več…
A ENEGA MOSTU NE BO MOGEL NIKOLI NIHČE, NITI MARJAN PIPENBAHER, ZGRADITI NAMESTO NAS!
To človeško koprnenje, želja in odločenost za premoščanje tudi najbolj nepremostljivega je stara kot svet! V vsakem od nas neslišno vibrira. Priti tja, preko reke, prepada, jezera in morja! Priti tja varno! In, danes, tudi udobno! Pa, seveda, narediti to večkrat. Kolikokrat ti pač srce poželi. Svobodno hoditi sem in tja! Pa naprej in še dlje! Povezati razdvojeno! Zbližati oddaljeno! Zaradi tega in zaradi vse simbolike, ki jo s seboj nosijo mostovi, so skupaj s svojimi snovalci od nekdaj, morda res bolj kot kaj drugega, v središču živega zanimanja ljudi. Več…