Ko me včeraj in danes na eni strani ogorčeni varuhi velikih zveri, na drugi strani pa tudi nekateri lovci, ki jim že nekaj časa ni povsem vseeno, kaj se dogaja s slovenskim lovstvom in njegovim ugledom v najširši javnosti, ko me torej eni in drugi že navsezgodaj, nekateri sicer umirjeno in radovedno, kakšni pa tudi precej razdraženo in zajedljivo sprašujejo, ali bomo na našem spletnem portalu še naprej »ujčkali« predsednika Lovske zveze Slovenije ter mu, po njihovem mnenju, že naravnost »neokusno prizanesljivo« gledali skozi prste, ko se spet »spravlja na medvede« in spet tudi zadnji postojnski dogodek, ko je medvedka v strahu za svoje mladiče premikastila lovca med lovskim pogonom, prek »konkretnemu lovstvu« naklonjenega medija izrablja za svojo vztrajno, interesno motivirano »mantro« o tem, kako je preveč medvedov in kako so za vse to krivi tisti, ki se zavzemajo za spoštovanje slovenskega pravnega reda in evropskih direktiv, za kar bi sicer vsi pričakovali, da se bo kot predsednik ene največjih slovenskih naravovarstvenih organizacij pa, jasno, tudi kot generalni direktor direktorata za policijo in varnostne naloge, prvi zavzemal prav on; no, ko me vsi to že tako provokativno sprašujejo, naj odgovorim, da je vsakršna zajedljivost odveč!
Foto: Vlado Jehart
Tudi ni treba na dan tako strastno vleči tega, da sem se septembra 2020 javno in jasno postavila med tiste, ki niso z drugimi »tulili v isti rog«, ko so nekakšni anonimni »pošteni policisti« Bradača skupaj s Hojsom in Kanglerjem napadali in pribijali na »pranger« z neko domnevno ovadbo tožilstvu, kar je bil očiten politično medijski konstrukt in komplot, tako kot smo pravilno domnevali in prav na našem spletnem portalu argumentirano opozorili v, za nekatere še danes in zmeraj bolj! neodpustljivem tekstu, »Resnica nas bo osvobodila. Vse podobe katastrofe. In, kje? Na kateri strani ovadbe so »pošteni policisti«?« Za vsako tisto besedo še zmeraj trdno in suvereno stojim! Kdor me osebno vsaj malo pozna, ve, da zmeraj vsakomur želim vse le najboljše in srečno; da temeljito premislim, a pri pisanju tudi ne prizanesem, ko vidim, da je to neizogibno. Prav tako pa tudi brez omahovanja vse, kar vem in vidim dobrega, povem tudi v dobro tistega, ki ga sicer morda najbolj kritiziram in mu stojim nasproti. To je to moje videnje suverenega novinarstva in etike, edina mogoča pot zame in moj neomajni moto: »V dobrem in zlu sem s teboj! Ne bom molčala o prvem, a tudi o drugem ne! Ne morem ti prizanesti pri pisanju, ko gre za resnico, če si onkraj nje! A zmeraj iz srca molim zate!«
V tem smislu na našem spletnem portalu mrgoli tekstov, v katerih nisem »neokusno prizanašala« predsedniku Lovske zveze Slovenije! Seveda pa sem se zmeraj trudila, da mu tudi ne bi »neokusno neprizanašala«! Ker, to bom pa zmeraj zagovarjala, če zanj to velja, potem velja tudi zame: cilj ne opravičuje sredstev! Jasno, percepcije in interpretacije so subjektivne; takšna pa je tudi pripravljenost na neizprosno ljudsko modrost, »kdor seje veter, žanje vihar«, o čemer sem govorila prav v januarskem razmišljanju, iz katerega je odlomek za naše današnje Jedrnato & Poudarjeno, kjer sem v bistvu že napisala tudi večino vsega, kar je za povedati o takšnem propagandnem psihiranju, kot je bil včerajšnji »24urni« televizijski pamflet, o katerem v resnem novinarskem smislu ni vredno izgubljati besed; in o »predvolilnem« nastopu Lada Bradača, ki je spet dvignil žolčne očitke z vztrajnim in zdaj že kar nekam utrujajoče monotonim »soliranjem« in »mantranjem« o preveč medvedih in mrtvih, ki da se bodo vsak trenutek zgodili in »grdih« naravovarstvenikih, zaradi katerih so slovenski lovci v zadnjih dveh letih postrelili »samo« nekaj več kot 500 medvedov!!!
Foto: Janez Papež
Uvod: Ana Ašič
Jedrnato & Poudarjeno: Iz teksta Ane Ašič
KO JE TUDI NAJBOLJ ČRNA ŽIVA. LUNA, KI JE IZGUBILA SPOMIN. »OSLADNO ZELEN CELOFAN«. KDOR SEJE VETER, ŽANJE VIHAR. PREDSEDNIKOVA BESEDA. DOLGA POT DOMOV. IN, NAJBOLJ VARNO OGNJIŠČE. Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 12. januar 2022,
Foto: Jože Podletnik, Vlado Jehart, Janez Papež,
27. januar 2022
»Seveda pa prihajajo volitve. In žrtev in žrtvovanj bo veliko. Še posebej v slovenskih gozdovih. Že tradicionalno in že dolga desetletja se na Slovenskem itak najhujši politični boji in prelivanje krvi odvijajo prav tu! Tudi letos bo tako. In lahko se samo še enkrat vprašamo, tako kot smo se že jeseni, koliko divjadi in zveri bo padlo; in, koliko živali bo po vseh letošnjih volitvah v slovenskih gozdovih sploh še ostalo živih!?
To vprašanje me je za trenutek prešinilo tudi, ko sem prve januarske dni v decembrski lovski oddaji Dober pogled osuplo poslušala živahno govorico predsednika Lovske zveze Slovenije, kjer v bistvu z vsem znanim orožjem iz arzenala »interventnega leta 2019« obuja nostalgično jurišniški diskurz za odstrel rjavih medvedov; in še bolj, ko sem vse to in še več prebirala drugi dan na spletu v januarski številki Lovca, glasila Lovske zveze Slovenije. Ta z letošnjim letom prinaša nekaj novosti, med drugimi tudi novo celostransko rubriko Predsednikova beseda. O njej je v uvodniku predsednik uredniškega odbora Lovca dr. Arpad Köveš zapisal, da »bo tu predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač članstvo seznanjal o aktualnih temah v lovstvu, s posebnim poudarkom na stališčih naše krovne lovske organizacije«. In skladno s tem se je tu očitno predsednik med drugim že odločno razgovoril tudi o odstrelu medvedov.
Že iz oddaje sem močno začutila tisto posebno predsednikovo »vibro«, ki sem jo že večkrat zaznala tudi v moji komunikaciji z njim, predvsem seveda takrat, kadar sem ga s kakšnim vprašanjem ali trditvijo ali vztrajanjem malce »razdražila«; ali pa, ko se s svojo neomajno odločnostjo nameni, da bo dosegel svoj cilj in postane, tako, kot je bil ob zavzemanju za interventni odstrel medvedov junija 2019 v parlamentu, čisto razgret in zgovoren in neustavljiv.
Foto: Jože Podletnik
Ne vem, tudi predsednik bi verjetno potreboval malce vaje, če bi želel, da mu sokol mirno počiva na roki in ne odleti, ali pa samo name tako deluje, vsekakor mi je res močno pospešil srčni utrip. No, Anči, si rečem, pa ti spet drhti srce zaradi enega! Vidiš, »it´s not over yet«! Mitologija pada! Nisi tako trdna in imuna in nedovzetna in taka nuna, kot si umišljaš! En sam pogled! In nekaj besed! Srce pa že čisto podivjano razbija! Sicer pa…kako tudi ne!? Saj se vendar »enormno povečuje populacija medveda in vse več je napadov, tudi na lovce«. Pa tiste navdihujoče besede o »vseh milijonih, ki so namenjeni za druge organizacije, ki delujejo na področju narave«! Ni čudnega torej, da nam tako pišejo, kako tudi za nas velja, da »bajno služite z zavzemanjem za medvede«! Nekaj od vseh teh milijonov bo pa ja kapnilo tudi še kam, ne le zmeraj enim in istim, ki se gredo vse sorte! Vse to pa potem »na svojih hrbtih čutijo lovci«! Ubožčki! Ko morajo streljati zavarovane medvede! Takole nezavarovani! In očitno čisto razrvani in razklani med bi in ne bi! Saj je, kot je razbrati iz Predsednikove besede, vse narobe, kadar je treba streljati medvede; zdaj, ko jih ni treba, ker ni odločbe za odstrel; in medvedi spijo; in jih ni nikjer na spregled; in so vsi pozabili nanje; in nikomur niti na misel ne pridejo; to pa spet ni prav! Pa saj človeku ob tem, ob taki razdvojenosti, res mora srce divje utripati!
»Ej, Charlie, boš res vrgel bombo na Gracie!?« je menda ameriški obrambni minister Robert McNamara vprašal Charlesa de Gaulla oktobra 1962 na znamenitem dobrodelnem plesu Rdečega križa sredi politične krize med Francijo in Monakom, na katerem je mlada Grace Monaška ves tam zbrani diplomatski svet impresionirala s sprejetjem in prevzemom svoje nove državniške vloge v Kneževini; de Gaullu pa potem, ko ga je s tistim vprašanjem po rami potrepljal Amerikanec, seveda tudi ni več prišlo na misel vojaško zavzetje Monaka.
Ne vem, zakaj, ampak prav te besede mi kar naprej hodijo v misel, ko poslušam in berem to v Lovcu. »Predsednik, boš res spet jurišal na medvede?« Zaradi politike? »Predsednik, spet hodiš v žerjavico po kostanj?« Za druge? »Predsednik, bo tudi z lovišči s posebnim namenom tako!?«
Foto: Vlado Jehart
Pa saj ni treba že vnaprej tako obupati nad seboj! Ni treba že vnaprej hiteti in poskušati ustreči z nečim, česar morda sploh nihče ne bo terjal! Ni se treba prepuščati takemu fatalizmu! In brezupu! Tudi dobro ni to!
Ko smo letošnjo prvo januarsko nedeljo dopoldne s prijateljema Lukom in Matejo na Gornjem trgu ob lepo zakurjenem kaminu sedeli pri novoletnemu zajtrku, je Luka po lepi stari navadi napravil kratek novoletni nagovor, v katerem nam je vsem štirim in našim otrokom, ki zdaj takih trenutkov ne preživljajo več z nami, najprej seveda voščil zdravja in sreče. Potem pa še posebej zvrhano mero optimizma! »To nam vsem najbolj želim! Optimizem! Kjer ga ni, tam je brezup. Kjer je brezup, tam pa hitro zavlada veliko nasprotje optimizma! To je pa banditizem! S tem pa mi ne želimo imeti opravka! Tako da, ohranjajmo optimizem! To nam in vsem najbolj želim!«
Prav lovci v bistvu s tem ne bi smeli imeti težav, saj naj bi bili »večni optimisti«, kot mi je v intervjuju leta 2019 dejal prav predsednik Lovske zveze, ko je govoril o tem, kako v mrzlih, jasnih, mesečnih nočeh zmeraj nekaj čakajo in dolge ure prebijejo na jasah in prežah, tisto pa potem pride ali pa ne.
No, prav iz tega in zato mislim, da bi bilo tudi pri teh, takih lovskih »aktivizmih« morda modro s polno mero optimizma počakati »na preži« in šele takrat, ko in če zares pride in se »zagvišno« ve, kaj prihaja, no, nisem lovka in predsednik tudi, kadar se pogovarjava, skrbno čuva pred menoj lovske misterije, samo, kar sem se doslej uspela naučiti, se mi zdi, da je šele takrat, ko res veš, kaj je pred teboj, smiselno in tudi prav »ustreliti«! Saj v nasprotnem primeru res lahko kaj hitro pride do kakšnega »banditizma«!«
Foto: Jože Podletnik
Po novici je zgodba. Za njo smo mi. Sic! Publicistika s pogledom.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Dragi bralci in bralke, za nas od nekdaj šteje vsaka zgodba. Ali šteje tudi za vas, veste v resnici le vi. In le vi sami lahko to tudi poveste. Z dobro mislijo, besedo ali dejanjem. Za vse smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Ustanovitelj in izdajatelj neodvisnega angažiranega in avtentičnega spletnega portala Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom
HIŠA ZVEZD
Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana
Svetimo v temi!
Matična številka: 2262479000 Davčna številka: 13951866
Transakcijski račun: SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom
je neodvisni spletni medij, publicistični spletni portal magazinskega tipa, ki z angažiranimi in avtentičnimi profesionalnimi publicističnimi in novinarskimi prijemi tedensko osvežuje svoje spletne strani in javnosti prinaša vsebine s področja narave, okolja in prostora ter njihovega prepleta z vsemi dimenzijami javnega, političnega, kulturnega, gospodarskega in družbenega življenja doma in po svetu.
Idejni rojstni dan Ana Ašič Sic! Publicistike s pogledom je na Gornjem trgu v Ljubljani
18. novembra 2018.
Na slovenskem in svetovnem spletu je portal začel delovati
13. aprila 2019.
V razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije je bila Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom vpisana
1. septembra 2020
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022©Vse pravice pridržane.
