Tudi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je v teh dneh na slovensko vlado naslovila pismo z mnenjem in pripombami na aktualni »koronavirusni« poseg v gradbeno zakonodajo in postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj. Pri tem ugotavljajo, da bodo vladni ukrepi vplivali predvsem na pospešitev nekaterih večjih infrastrukturnih projektov, na veliko večino gradbeno investicijskih projektov pa ne bodo imeli bistvenega vpliva in so v tem smislu nezadostni. In čeprav deloma pritrjujejo predlagatelju, da je potrebna določena mera reprezentativnosti nevladnih organizacij, da lahko nastopajo kot stranski udeleženci pri pridobivanjih gradbenih dovoljenj, obenem odločno menijo, da so zapisane omejitve nesorazmerne, saj iz postopkov izključujejo večino nevladnih organizacij, ki imajo danes status delovanja v javnem interesu; pri čemer arhitekti posebej opozarjajo na nekaj najbolj nesprejemljivih predpostavk.

Foto: Dragan Arrigler

Tekst: Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, predsednik Tomaž Krištof, univ. dipl. inž. arh.

Foto: Dragan Arrigler

29. maj 2020

Državni zbor Republike Slovenije je na predlog vlade sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, v okviru katerega se v 42. členu spreminjajo tudi postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja, ki jih sicer ureja Gradbeni zakon (v nadaljevanju GZ).

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) pri pripravi interventnega zakona ni sodelovala, zato tudi ne poznamo vseh podrobnosti in razlogov za posamezne ukrepe. V nadaljevanju podajamo naše stališče glede nekaterih ukrepov, ki se nanašajo na gradbeni zakon oziroma postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj.

ZAGON GRADBENIŠTVA

Ob predstavitvi interventnega zakona je bilo izpostavljeno, da je namen ukrepov v 42. členu predvsem zagon gradbenega sektorja in čim prejšnji izhod iz gospodarske krize, ki je oziroma bo nastala kot posledica ukrepov za zajezitev epidemije Covid-19.

Ugotavljamo, da bodo predlagani ukrepi vplivali zgolj na pospešitev postopkov večjih infrastrukturnih projektov, predvsem tistih, ki so se ustavili pri pridobivanju okoljskega soglasja. Na veliko večino gradbeno investicijskih projektov pa ukrepi ne bodo imel bistvenega vpliva in so v tem smislu nezadostni.

Vladi Republike Slovenije zato predlagamo, da v čim krajšem času sprejme dva ključna popravka GZ, ki bi lahko zelo pospešila postopke pridobivanja vseh gradbenih dovoljenj brez škode za zagotavljanje javnega interesa pri gradnji objektov:

Ukinitev dvojnega preverjanja skladnosti s prostorskimi akti in drugimi predpisi

V skladu s sedanjim Gradbenim zakonom mora upravna enota preveriti skladnost projekta z Občinskim prostorskim načrtom, čeprav je to že storila občina. Enako velja tudi za skladnost z vsemi ostalimi predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj. Predlagamo, da se oboje črta in da upravna enota preveri samo, če so mnenjedajalci (nekdanji soglasodajalci) izdali pozitivna mnenja, v vsebinsko presojo pa se vključi zgolj v primeru, da je katero od mnenj negativno.

Ukinitev lokalne pristojnosti upravnih enot

Po vzoru zemljiškoknjižnih zadev bi lahko vloge za gradbena dovoljenja reševale tudi upravne enote, ki so izven kraja gradnje. Pogoj za to je sprejem prejšnjega predloga, torej da upravna enota samo še preveri, ali je občina dala pozitivno mnenje na skladnost z OPN.

Foto: Dragan Arrigler

Prvi ukrep bi trajanje večine postopkov bistveno skrajšal (tudi prepolovil), drugi ukrep bi k temu dodatno pripomogel z razbremenitvijo najbolj obremenjenih upravnih enot, ob tem pa dolgoročno tudi poenotil odločanje različnih upravnih enot in ustvaril določeno konkurenco med njimi oziroma vsaj možnost medsebojne primerjave.

ŠIRITEV KROGA STRANSKIH UDELEŽENCEV V POSTOPKIH

Po dosedanji zakonodaji so kot stranski udeleženci v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj lahko sodelovale zgolj nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varovanja narave in okolja, interventni zakon pa to razširja tudi na nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varovanja kulturne dediščine.

To spremembo pozdravljamo, saj lahko pomeni pomembno dodatno varovalko pri zaščiti naše kulturne dediščine – predvsem v primeru arhitekture iz druge polovice 20. stoletja, ki je sedanji sistem varovanja z registri kulturne dediščine in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot edino pristojno organizacijo za njeno na področju varovanja kulturne dediščine ni uspel v zadostni meri zaščititi.

Zelo nas veseli, da je Vlada Republike Slovenije prepoznala kulturno dediščino kot dobrino, ki jo je potrebno ščititi na podoben način in na isti ravni kot pa našo naravno dediščino! Predlagamo, da se enaka rešitev uporabi tudi pri spremembi Gradbenega zakona, ki je v pripravi.

OMEJITVE ZA NEVLADNE ORGANIZACIJE

V javnosti so po objavi predloga interventnega zakona veliko prahu dvignile omejitve glede sodelovanja nevladnih organizacij, ki imajo status delovanja v javnem interesu, kot stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Na ZAPS načeloma pritrjujemo mnenju predlagatelja, da je potrebna določena mera reprezentativnosti nevladne organizacije, da ima ta pravico do sodelovanja kot stranski udeleženec v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Vendar pa hkrati odločno pritrjujemo tudi mnenju, da so zapisane omejitve nesorazmerne, saj iz postopkov izključujejo večino NVO, ki imajo danes status delovanja v javnem interesu. Posebej opozarjamo na naslednje:

Foto: Dragan Arrigler

Obvezno plačilo članarine najmanj 50ih članov društva kot dokaz za aktivnost članov: zakon o društvih ne zavezuje društev k pobiranju članarine in mnoga društva je tudi dejansko ne pobirajo.

Obvezno sodelovanje najmanj 50 članov društva na občem zboru društva kot dokaz za aktivnost članov: zakon o društvih ne zavezuje društev k organiziranju občih zborov in tudi ne k evidentiranju prisotnosti na občih zborih. Udeležba na občem zboru tudi ne more predstavljati ključnega dokaza o aktivnosti člana, saj se občih zborov, podobno kot tudi državnih volitev ali referendumov, redko udeleži več kot polovica upravičencev.

Obveza treh polno zaposlenih z vsaj 7. stopnjo izobrazbe za NVO, organizirano v obliki zavoda, je bistveno višja od obveznosti ostalih oblik organiziranja NVO in zanjo tudi ni podane posebne obrazložitve. Vprašljiv je tudi pogoj minimalne stopnje izobrazbe – stopnja izobrazbe nima vpliva na stopnjo reprezentativnosti, tudi za poslance v državnem zboru ni nikakršnega pogoja glede stopnje izobrazbe.

Obveza minimalne višine premoženja za NVO, organizirane v obliki ustanove, je neskladna z namenom omejitev, saj višina premoženja v ničemer ni povezana z reprezentativnostjo ustanove.

Pravice nevladnih organizacij in civilnih iniciativ, da so udeležene v sodnih postopkih glede posegov v prostor, so bile v Gradbenem zakonu zapisane zaradi opomina Evropske komisije. Ta je po uveljavitvi pravic predstavnikov nevladnih organizacij v Gradbenem zakonu postopek proti Sloveniji zaprla, s čemer je bilo tudi jasno povedano, da je ureditev v GZ primerna.

V kolikor bo podobna rešitev uporabljena tudi pri spremembah Gradbenega zakona, ki so v pripravi, je poleg prilagoditve omejitev dejanski številčnosti članstva NVO pri nas potrebno določiti tudi prehodno obdobje, v katerem se bodo nevladne organizacije lahko prilagodile tem omejitvam.

OSTALE SPREMEMBE

Popolnost zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja (100b člen)

Možnost, da investitor prične postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja tudi brez pridobljene pravice graditi (lastništva parcel ali stavbne pravice), je koristna novost, ki bo predvsem pri večjih projektih investitorjem omogočala, da nekateri postopki tečejo vzporedno, s čemer se bo celotno trajanje postopkov lahko bistveno skrajšalo.

Mnenja v postopkih (100.c člen)

Vsekakor se strinjamo z zahtevo, da morajo biti mnenja jasno zapisana in da odklonilna mnenja tudi vsebujejo določene smernice za projektanta. Vendar pa s tem ni rešena bistvena težava v zvezi z mnenji – podvajanje odločanja o skladnosti dokumentacije s predpisi, najprej pri mnenjedajalcih, potem še na upravni enoti. Mnenja upravnih enot so pogosto drugačna od mnenj mnenjedajalcev in zelo verjetno se bodo dogajali primeri, ko bodo upravne enote zavrnile rešitve, ki bodo sledile smernicam mnenjedajalcev.

Foto: Dragan Arrigler

Gradnja na podlagi dokončnosti gradbenega dovoljenja (100.e člen)

Možnost graditve na podlogi dokončnega gradbenega dovoljenja, brez čakanja na njegovo pravnomočnost (na primer v primeru tožbe), je veljala že pod prejšnjim Zakonom o graditvi objektov (20072018), vendar je bila v novem Gradbenem zakonu umaknjena, saj je predstavljala preveliko tveganje za vse sodelujoče, vključno z državo, ki je morala izplačevati odškodnine ali kazni za nepravilne odločbe upravnih enot.

Analizo interventnih ukrepov na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj smo opravili tudi zaradi možnosti, da se rešitve začasnih ukrepov uporabijo kot osnova za spremembe Gradbenega zakona, ki so v pripravi, in s tem postanejo trajne.

Vlado pozivamo, da kakršnekoli nadaljnje spremembe Gradbenega zakona pripravi v sodelovanju projektantskih strok, ki jih zastopamo na obeh zbornicah, na Zbornici za arhitekturo in prostor in Inženirski zbornici Slovenije.

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije

Predsednik

Tomaž Krištof, univ .dipl. inž. arh.