Lovci Lovske družine Senožeče so se pridružili prebivalcem Dolenje vasi in vsem, ki jim je mar za zdravo, varno in kvalitetno okolje in bivanje ter ohranjanje narave in krajine, in v pripombah na javno razgrnjeno pobudo in predlog državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn na območju Dolenje vasi, ki je v javni razpravi še do 28. februarja 2022, podali zavrnilno mnenje, ki temelji na desetletnih lovskih izkušnjah življenja z vetrno elektrarno in skrbno zbranih opažanjih o vplivih na divjad in naravo ter posledice za upravljanje z divjadjo na tem območju. Pri tem so lovci med drugim opazili nevzdržno dejstvo za naravo in upravljanje z njo, in sicer, da na tem območju, sploh ni več srn z mladiči in prav tako ne košut s teleti! Opazili in opozorili pa so še na mnogo drugega. Njihovo skrbno spremljanje vsega, kar se dogaja s tamkajšnjo floro in favno, kaže na to, kako nepogrešljiva in pomembna je prav vloga lovcev, ko gre za reflektiranje vsega, kar se dogaja v naravi. In družbi.
Foto: Ana Ašič
Tekst: Ana Ašič
Več: SENOŽEŠKI LOVCI: »VETRNE ELEKTRARNE BI NEPOPRAVLJIVO RAZVREDNOTILE ŽIVLJENJSKI PROSTOR LJUDEM IN PROSTOŽIVEČIM BITJEM NA TEM OBMOČJU TER TRAJNO SPREMENILE IN ONESNAŽILE NARAVO!« Lovci Lovske družine Senožeče // Zanjo Egon Colja, starešina Lovske družine Senožeče, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 2. februar 2022, https://anaasicsic.com/2022/02/02/vetrne-elektrarne-bi-nepopravljivo-razvrednotile-zivljenjski-prostor-ljudem-in-prostozivecim-bitjem-na-tem-obmocju-ter-trajno-spremenile-in-onesnazile-naravo/
Foto: Ana Ašič
5. februar 2022
Angažirani odziv senožeških lovcev ob aktualnih poskusih umestitve 110 kontroverznih gigantskih vetrnih turbin in le navidezno »brezogljičnih« in »zelenih«, a v resnici še kako »črnih« energetskih objektov na območje Dolenje vasi, ki ne prinašajo drugega kot vsaj trikrat dražjo subvencijsko elektriko in degradacijo narave, okolja in v konkretnem primeru v svetovnem merilu edinstvenega kraškega sveta v industrijsko cono, je v tem eklatantnem in naravnost škandaloznem in nesprejemljivem poskusu v divaški in sežanski občini, pa, žal, trenutno še marsikje drugje na Slovenskem!, za katerega bi vsi raje videli, da ga sploh ne bi bilo, vsekakor velika in razveseljujoča novica, ki tamkajšnje lovce potrjuje kot prvovrstne, vzorne in resnične naravovarstvenike, ki so naravnost nezamenljivi tam in tako, kot je najbolj nujno in prav, in kjer jih najbolj potrebujemo: v naravi in v lokalnem bivalnem okolju!
Lovcem Lovske družine Senožeče, ki so pripombe, podkrepljene s trdnimi argumenti in nespornimi izkušnjami desetletnega življenja z obstoječo vetrnico, spisali že zadnje dni decembra, so se konec januarja, zaradi pobude za državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn na območju Griž – Velikega polja, pridružili še lovci Lovske družine Vrhe, ki so na občino Sežana prav tako naslovili zavrnilno mnenje za umeščanje polja vetrnih elektrarn na območje njihovega lovišča in širšega ranljivega kraškega območja. Pri tem so se Vrhovci sklicevali prav na dejstva, ki so jih v pripombah za VE Dolenjo vas na podlagi avtentičnih izkušenj z vetrnico izpostavili senožeški lovci, kar lahko v celoti preberete na uvodno navedeni povezavi na našem spletnem portalu. Zaradi izjemnega pomena in zanimanja našega bralnega, laičnega in lovskega avditorija, pa v nadaljevanju še enkrat jedrnato poudarjamo nekaj najbolj zanimivih, relevantnih in neizpodbitnih dejstev iz mnenja lovcev Lovske družine Senožeče.
Srne z mladiči in košute s teleti ne pridejo več na območje vetrne elektrarne!
»Z dolgoletnim spremljanjem divjadi na tem območju (Obnivec) smo prišli do določenih ugotovitev in zaključkov,« pišejo lovci Lovske družine Senožeče. »Na tem območju se še kako pozna poseg vetrnice v samo naravo in njeno dediščino. Z večletnim spremljanjem gibanja več vrst divjadi na tem območju smo namreč prišli do zaključka, da se na tem predelu praviloma zadržuje populacija moškega spola, tako jelenjadi kot tudi srnjadi, zelo redka pa je prisotnost divjega prašiča. V bližini območja (cca. 500 m) se zbirajo tropi jelenov, medtem ko košut, junic in telet sploh ni zaznati, niti ni odstrela te divjadi na tem območju. S spremljanjem smo namreč nesporno ugotovili, da se na tem območju ne zadržujejo srne z mladiči (srnjad) in košute s teleti in enoletnimi junicami (jelenjad).
Foto: Ana Ašič
Kot opozarjajo tudi strokovnjaki, gre za moteč faktor nizkofrekvenčnih motenj in infrazvoka, ki, kot vse kaže, zelo močno vpliva na žensko populacijo, katere skrb je v prvi vrsti zaščititi podmladek. Iz navedenega razloga se je ženski del populacije divjadi iz tega predela popolnoma odstranil in se pomaknili nižje proti Krasu in Vipavski dolini ter v smeri proti Senožeškim Brdom. Da te ugotovitve držijo, kaže porast škod po divjadi na območju vinogradov, kljub povečanem odstrelu jelenjadi vseh upravljalcev na območju Brkinsko kraške zveze lovskih družin. V zadnjih letih se to drastično pozna na vinogradih na območju Krasa in Vipavske doline, za kar obstajajo tudi statistični podatki Zavoda za gozdove.«
Vodovarstveno območje z redkimi rastlinskimi vrstami!
V samem središču Raše se nahaja še vedno delujoče vodovodno omrežje, ki poteka po samem dnu Raše in je še vedno oskrbljeno z vodo. V primeru posega gradbenih strojev na tem območju, bi s tem povzročili še dodatno škodo in uničenje še vedno aktivnega vodovoda, ki je pred leti zagotavljalo pitno vodo tudi za območje krajev kot so Otošče z okoliški vasmi; in poteka vse od meje z loviščem Raša Štorje. Že sam tak poseg v naravo in naravne dobrine je s tega vidika zelo sporen, saj je voda naravna dobrina, ki je določena z ustavo. Kot se je to pripetilo pri izgradnji avtocestnega omrežja Goli vrh, je več vasi, ki so bile preskrbljene z naravnimi izviri vode, ostalo brez svoje pitne vode (območje Senožeških in Dolenskih Brd). Zaradi postavitve vetrnih objektov bo namreč nujno potrebno grobo poseči v obstoječ vodotok, saj bodo morali zaradi dostave delov vetrnic izgraditi premostitvene objekte in močno razširiti dno Raše zaradi prevoza ogromnih elis, kar posledično pomeni uničenje neokrnjene narave in naravnih izvirov pitne vode.
Vsekakor kot naravovarstveniki ne moremo mimo dejstva, da je bila v dolini Raše najdena redka rastlina brnistra ali žuka, ki v Sloveniji raste ob morski obali, v dolini Dragonje, ponekod na primorskem Krasu, ter domnevno tudi ob reki Kolpi. … S takimi posegi v naravno okolje bi uničili to redko in zdravilno rastlino, kar pa ne smemo dopustiti, saj gre za zgodovinsko neokrnjen predel našega lovišča.«
Nesprejemljiv poseg za območje zaščitenih in ogroženih vrst: planinskega orla, beloglavega jastreba, kragulja, kanje, sršenarja, sokolov, medveda, volka in risa!
»…kot upravljalec lovišča ne moremo mimo dejstva, da na tem območju sobivamo z nekaterimi vrstami zaščitenih in ogroženih vrst divjadi, kot so planinski orel, beloglavi jastreb, kragulj, kanja ali sršenar, razne vrste sokolov, medved, volk ter pred izumrtjem, tudi ris, kateri se bo vsekakor povrnil na naše območje, če ne bo prišlo do grobega posega v naravo samo. … Na tem območju upravljanja namreč opazimo tudi prelet planinskega orla, ki se spusti iz Nanosa preko Otošč do vrha Obnivca, kjer zaokroži in se vrne nazaj do Nanosa, kjer predvidoma gnezdi.
Foto: Ana Ašič
Dejstvo je, da se vsaj enkrat tedensko srečujemo s preletom beloglavega jastreba, za kar obstajajo tudi statistični podatki. Namreč vsled zagotavljanja transverzale preleta beloglavega jastreba, smo s strani Društva za zaščito ptic, dobili povpraševanje za postavitev mrhovišča za beloglavega jastreba in vse ostale zaščitene ujede, saj je nesporno, da beloglavi jastreb neprekinjeno preleta območje upravljanja LD Senožeče in je naše območje pomemben vir prehrane in postanka za tega zaščitenega in redkega beloglavega jastreba, da si povrne moči in nadaljuje svojo pot v smeri Alp oziroma Cresa.
Upravni odbor LD Senožeče je kot upravljalec lovišča s sklepom potrdil in Društvu za zaščito dovolil postavitev mrhovišča za ujede, kar pa se ne sklada s takim grobim predvidenim posegom v samo okolje zavarovanih in ogroženih vrst. Beloglavi jastreb mora imeti na poti iz Cresa v Alpe in nazaj nujno potreben postanek in hrano. Ker jastreb tedensko preleti območje upravljanja LD Senožeče, smo kot naravovarstveniki brez zadržkov sprejeli odločitev, da poskrbimo, da zagotovimo beloglavemu jastrebu miren počitek in prehrano na njegovi dolgi poti, kar je v skladu z načeli ZDLov-1 in načeli gospodarjenja z divjadjo, skladno s koncesijsko pogodbo in trajnostno rabo lovišča in upravljanja s prosto živečimi osebki.«
Že samo ena vetrna turbina je tako moteča, da se divjad umika! Država pa je brez normativov za zdravju škodljiv nizkofrekvenčni in infra zvok!
»Stalež, zdravstveno stanje in gibanje divjadi, namreč upravljalec s svojimi člani neprestano spremlja, zato lahko z gotovostjo trdimo, da navedbe popolnoma držijo in, da je že ena sama vetrna elektrarna zelo moteč faktor za sobivanje z divjadjo, kar posledično povzroča povečanje škod po divjadi na področju vinogradov, saj koncentracija divjadi s tem ni razpršena temveč skoncentrirana na območje vinogradov, ki so oddaljeni od obstoječe vetrne elektrarne.
Člani Lovske družine Senožeče, na območju katere že nekaj let obratuje vetrna elektrarna, smo se prepričali, da ob šibkem vetrnem potencialu na našem območju in zato majhnemu izkoristku, ki ga ta vetrna elektrarna prinaša v obliki obnovljive energije, še zdaleč ne odtehta škode, ki jo povzroča okolju, naravi, živalim in ljudem v okolici z dokazano škodljivim vplivom na njihovo zdravje. Posledice že več let čutijo prebivalci Dolenje vasi v njeni neposredni bližini, pa jim nihče ne prisluhne, ker ne obstajajo normativi, ki bi varovali najdragocenejše – zdravje ljudi. Država še vedno ni sprejela normativov za nizkofrekvenčni in infra hrup, kar bi pred postavitvijo takih objektov morala (Pravilnik ali Uredbo), ki ga vetrne elektrarne dokazano proizvajajo. Tudi zaradi tega NIJZ priporoča, dokler ne bodo sprejeti ti normativi, da se vetrne elektrarne postavijo najmanj 2000 m od naselij. Toda to je žal samo njihovo priporočilo, ki ga investitor tudi do zdaj ni upošteval, čeprav gre za najvišjo in najbolj kompetentno državno inštitucijo, ki skrbi za javno zdravje ljudi. Lovci smo mnenja, da bi investitor ta priporočila moral upoštevati, kakor tudi mnenje Ministrstva za infrastrukturo, da je območje preveč naseljeno in da izkoristek vetra ni zadovoljiv.«
Foto: Ana Ašič
Prikrito delovanje posameznikov in strupeni plini iz obrabljenih vetrnih turbin!
»Da gre v danem primeru za prikrito delovanje posameznikov, govori tudi dejstvo, da kot upravljalec lovišča do zadnjega nismo bili niti opozorjeni, niti pozvani na pripombe oziroma podajo mnenja. Prav tako nihče ni upravljalca zaprosil za dovoljenje za poseg v območje upravljalca, kakor so to storili pri Društvu za zaščito zavarovanih vrst ptic (beloglavi jastreb). Glede nelovnih površin je Pravilnik namreč popolnoma jasen in točno določa, kaj se šteje kot nelovna površina in kaj lovna. Območje Obnivca ni ograjeno na način, ki ga predvideva sedaj veljavni Pravilnik, z visokimi mrežami, električnim pastirjem in drugimi zahtevanimi pogoji, s čimer se omeji dostop do območja, zaradi česar upravljalec lovišča, šteje to območje kot lovno in z njim na podlagi koncesijske pogodbe tudi upravlja, za kar pošteno, vsako letno plačuje pristojbino. Iz vsega navedenega sledi, da bi morala biti Lovska družina Senožeče o aktivnostih na območju upravljanja z divjadjo obveščena. Podano bi moralo biti zaprosilo za mnenje in podana vloga na LD Senožeče za tak drastičen poseg v območje upravljanja. To je bilo storjeno šele sedaj, ko so že stekle aktivnosti in sicer s strani občine Divača.
Vsekakor pa ne moremo mimo dejstva vsebnosti zelo strupenega plina, vgrajenega v same turbine, ki zagotavljajo nemoteno delovanje turbin, ki vsekakor posamično, zaradi obrabe vrtečih delov turbin, uhaja iz samega ohišja turbin in se sprošča v zrak, ki ga dihamo in naravno okolje, ki ga to še dodatno onesnažuje. Vsega tega država, še najmanj pa investitor ne želita upoštevati, saj gre za ogromne zneske in zaslužke na račun življenja in zdravja tako ljudi kot prosto živečih živih bitij, kar pa je nedopustno.«
Nepopravljive posledice za sedanje in bodoče rodove! Vetrne elektrarne so nesprejemljive!
»Iz vsega navedenega sledi, da so vetrne elektrarne nepotreben in moteč tujek v našem okolju. Nepopravljivo bi razvrednotile skupni življenjski prostor in trajno spremenile in onesnažile naravo, kar bi imelo nepopravljive posledice, ki bi jih občutili zdajšnji in kasnejši rodovi in prostoživeča bitja na tem območju. S takim posegom bi se naravo popolnoma okrnilo in razvrednotilo, kar ne bo moč nikoli več popraviti in vrniti v prvotno stanje. Zelo dober pokazatelj tega je že, ko je investitor na območju upravljalca lovišča postavil merilce vetra, sama betonska stojišča pa so po umiku ostala v naravi in niso bila odstranjena. Sploh iz vsega navedenega sledi, da je umeščanje vetrnih elektrarn na tako pestro in poseljeno območje v naravovarstvenem in zdravstvenem smislu kratkoročno in dolgoročno nesprejemljivo. Naj še dodamo, da v kolikor ni prva vetrna elektrarna postavljena skladno z gradbenim dovoljenjem, zahtevamo, da jo odstranite.«
Več: SENOŽEŠKI LOVCI: »VETRNE ELEKTRARNE BI NEPOPRAVLJIVO RAZVREDNOTILE ŽIVLJENJSKI PROSTOR LJUDEM IN PROSTOŽIVEČIM BITJEM NA TEM OBMOČJU TER TRAJNO SPREMENILE IN ONESNAŽILE NARAVO!« Lovci Lovske družine Senožeče // Zanjo Egon Colja, starešina Lovske družine Senožeče, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 2. februar 2022, https://anaasicsic.com/2022/02/02/vetrne-elektrarne-bi-nepopravljivo-razvrednotile-zivljenjski-prostor-ljudem-in-prostozivecim-bitjem-na-tem-obmocju-ter-trajno-spremenile-in-onesnazile-naravo/
Foto: Ana Ašič
Po novici je zgodba. Za njo smo mi. Sic! Publicistika s pogledom.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Dragi bralci in bralke, za nas od nekdaj šteje vsaka zgodba. Ali šteje tudi za vas, veste v resnici le vi. In le vi sami lahko to tudi poveste. Z dobro mislijo, besedo ali dejanjem. Za vse smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Ustanovitelj in izdajatelj neodvisnega angažiranega in avtentičnega spletnega portala Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom
HIŠA ZVEZD
Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana
Svetimo v temi!
Matična številka: 2262479000 Davčna številka: 13951866
Transakcijski račun: SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom
je neodvisni spletni medij, publicistični spletni portal magazinskega tipa, ki z angažiranimi in avtentičnimi profesionalnimi publicističnimi in novinarskimi prijemi tedensko osvežuje svoje spletne strani in javnosti prinaša vsebine s področja narave, okolja in prostora ter njihovega prepleta z vsemi dimenzijami javnega, političnega, kulturnega, gospodarskega in družbenega življenja doma in po svetu.
Idejni rojstni dan Ana Ašič Sic! Publicistike s pogledom je na Gornjem trgu v Ljubljani
18. novembra 2018.
Na slovenskem in svetovnem spletu je portal začel delovati
13. aprila 2019.
V razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije je bila Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom vpisana
1. septembra 2020
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022©Vse pravice pridržane.
