Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. K razmišljanju o tem smo povabili tudi mag. Janeza Černača, univ. dipl. inž. gozdarstva, nekdanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Kočevje, na območju katerega so tri kočevska lovišča s posebnim namenom: Medved, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora. Janez Černač je nekdanji lovec, izvedenec Mednarodnega sveta za lovstvo in divjad in nekdanji urednik založništva in revije Lovec pri Lovski zvezi Slovenije. Je avtor in utemeljitelj Etičnega kodeksa slovenskih lovcev, veliki poznavalec ter neumoren ustvarjalec in borec za naravo, Kočevsko ter za lepši, pravičnejši in bolj zdrav svet.

Uvod: Liza Kostevc

Tekst: Mag. Janez Černač, univ. dipl. inž. gozdarstva

Foto: Miha Mlakar

20. februar 2021

Po drugi svetovni vojni je bil odpravljen zakupni sistem za lovišča, ker to ni bilo več primerno za novo družbeno ureditev. Na večini lovnih površin so bile ustanovljene lovske družine kot društva, ki so se združevale v območne zveze lovskih družin, te pa v Lovsko zvezo Slovenije. Polnoletni državljani so lahko postali lovci, če so izpolnjevali pogoje za članstvo, za kar je bilo zahtevano izobraževanje s pripravniško dobo, prostovoljnim obveznim delom ter z izpitom.

Na območjih z najbolj ohranjeno naravo, kjer so bili tudi najbolj ugodni pogoji za divjad in druge prosto živeče divje živali, so bila ustanovljena gojitvena lovišča s poklicnim osebjem, ki so bila namenjena za protokolarne love, kasneje pa predvsem za bogate in ugledne lovske goste iz tujine. Za take goste in za družine poklicnih lovskih čuvajev so bili na območju teh lovišč zgrajeni novi objekti z vsem udobjem. Ta lovišča so bila ustanovljena predvsem na območjih nekdanjih veleposesti, katerih lastniki so bili tudi lovci z rodovnimi koreninami še iz fevdalnih časov.

Nova organiziranost slovenskega lovstva je v novi družbeni ureditvi dosegala zelo uspešen razvoj, ki je bil vedno bolj opažen in cenjen tudi v tujini, predvsem v zahodnih državah, kjer so ohranjali stare navade in odnose v zakupnem sistemu. Predsedniki Lovske zveze Slovenije, zvez lovskih družin in starešine lovskih družin so bili ugledni ljudje, ker je bilo to častno in tudi odgovorno. Na love v gojitvenih loviščih so prihajali celo pomembni državniki iz vzhoda, kjer so se srečavali tudi z našimi najvišjimi politiki. Bogati gostje iz zahoda, ki so lahko lovili po vsem svetu, so visoko cenili upravljanje in strokovno delo v naših loviščih. Tako je na primer redni lovski gost, bogati in ugledni švicarski poslovnež, v celoti financiral ponovno naselitev risov leta 1973 na Kočevskem.

Foto: Miha Mlakar

Celoten projekt naselitve risov pa so pripravili strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije. V tistem obdobju je bilo intenzivno in redno sodelovanje med gojitvenimi lovišči, Gozdarskim inštitutom Slovenije, gozdarskim in veterinarskim oddelkom Biotehniške fakultete, kakor tudi s sorodnimi raziskovalci v sosednjih državah. Tako strokovno sodelovanje je bilo tudi pri uspešnem odlovu medvedov za ponovno naselitev v nekaterih evropskih državah.

Po osamosvojitvi so se pod vplivom zahoda tudi v našem lovstvu začele razmere spreminjati, kot je bilo tudi na drugih področjih. Lovstvo se je skozi vso zgodovino prilagajalo družbenim razmeram, zato se je vedno tudi s časom spreminjalo. To se je pri nas še posebno močno odrazilo v lovstvu ravno pri nalogah in delu gojitvenih lovišč, ki so jih pred desetletjem preimenovali v lovišča posebnega namena, vendar oblast pri teh spremembah nikoli ni pojasnila, kakšni so ti posebni nameni. Še vedno ne znamo povedati, kaj so bili takrat ti skrivnostni posebni nameni. Vse kaže, da oblast ob preimenovanju, kakor tudi ves čas in do današnjih dni, očitno ni vedela, kaj sploh hoče s temi lovišči. Zato je sedaj zadnji čas, da ugotovimo, kaj so sedaj ta lovišča z zloveščimi in neznanimi nameni. Na podlagi verodostojnih ugotovitev, je nujno opredeliti in določiti nove in času primerne naloge teh lovišč.

Pri presoji sedanjih razmer in dela v loviščih s posebnim namenom namreč ugotavljamo, da je sedaj sporno skoraj vse, kar je sploh mogoče:

• Komercializacija javnih funkcij narave.
• Prikrit zakupni sistem.
• Upravljanje lovišč, izvajanje lova in odnosi do splošne in strokovne javnosti, so v grobem nasprotju z vsebino in določbami Etičnega kodeksa slovenskih lovcev, ki je obvezen za vse lovce in njihove goste v vseh loviščih Republike Slovenije.
• Nerazumni redukcijski odstreli parkljaste divjadi in protizakoniti odstreli velikih zveri.
• Umestitev teh lovišč v resor za kmetijstvo in gozdarstvo ni primerna, ker tam odločajo o odstrelu pod pritiski in zahtevami lobijev, ki obravnavajo divjad in velike zveri kot škodljivce, ki jim ogrožajo lastnino, delajo škodo in kradejo pridelke. To je izrazit konflikt interesov!
• Sodelovanje teh lovišč z inštituti in fakultetami pri raziskovalnih in izobraževalnih programih so bili marsikje prekinjeni.

Foto: Miha Mlakar

Na podlagi teh ugotovitev predlagam:

• Lovišča s posebnim namenom ter vse druge lovske organizacije morajo biti umeščene v resor za varstvo narave, okolja in prostora, ker lovišča posebnega namena in lovske družine pokrivajo ves naravni prostor Republike Slovenije, izvzete so samo urbane površine naselij, obrtniške in industrijske cone.
• Lovišča posebnega namena morajo z izobraženim, usposobljenim in poklicnim osebjem opravljati prednostne naloge na področjih:
• Raziskovalnega dela in izobraževanja v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Gozdarskim inštitutom Slovenije ter sorodnimi inštitucijami drugih univerz v Sloveniji in v EU.
• Lovišča posebnega namena imajo optimalne pogoje za promocijo varstva narave in okolja, vzdržno rabo ter za predstavitve ekoloških razmer in ukrepov za blaženje klimatskih sprememb, za šolarje na vseh stopnjah izobraževanja, za nevladne organizacije in za sredstva obveščanja.

• Lovišča posebnega namena naj se opredelijo na podlagi strokovnega ocenjevanja v range zavarovanih naravovarstvenih območij
• Lovišča posebnega namena na Kočevskem v zavarovano območje Kočevsko – Kolpa v rangu regijskega parka (predlog iz leta 1995).
• V rangu regijskega zavarovanega območja naj se opredelijo tudi lovišča posebnega namena na Notranjskem (Gojitveno lovišče Jelen), Pohorje (Gojitveno lovišče Pohorje), Karavanke (Gojitveno lovišče Kozorog Kamnik), območje Mure (Gojitveno lovišče Fazan Beltinci).
• Samo nekdanje Gojitveno lovišče Triglav Bled je bilo že razglašeno za Triglavski narodni park, kar je najvišja stopnja zavarovanih naravovarstvenih območij.

Na podlagi teh predlogov je primerno preimenovati sedanja lovišča posebnega namena v naravovarstvena območja Kočevsko – Kolpa, Snežnik, Pohorje, Karavanke, Mura.

Foto: Miha Mlakar