»Spoštovana gospa Ana Ašič, vaše pisanje o velikih zvereh in drugih vrstah prostoživečih divjih živali je celovito in strokovno, takšno, kakršnega v širši slovenski javnosti še ni bilo. To je ta trenutek velika priložnost, spodbuda in budnica za vse odgovorne in za vse, ki se zavedamo prepleta, soodvisnosti in pomena ekoloških sistemov za trajnost življenja. Samo čestitam vam lahko za tako profesionalen, visoko etičen in utemeljen odziv na dogajanje zaradi odstrela medvedov in velikih zveri! Bi pa k temu in ob tem dodal še nekaj misli…« S temi besedami se je mag. Janez Černač obrnil na naš spletni portal v začetku maja 2019, komaj tri tedne po naših prvih javno objavljenih zgodbah o »naravi in družbi«. Seveda smo njegovih 30 tez in poziv k varovanju in ohranjanju narave objavili. To je bil začetek našega lepega sodelovanja, saj smo zmeraj radi prisluhnili in objavili zapise, s katerimi je mag. Janez Černač trkal na zavest vseh o nujnosti senzibilnega in odgovornega odnosa do narave. Posebej odmevno in spet izjemno aktualno je bilo njegovo razmišljanje v naši večtedenski spletni debati kritične strokovne javnosti o loviščih s posebnim namenom februarja 2021, kjer je jasno zagovarjal stališče, da je treba »lovišča s posebnim namenom preimenovati v naravovarstvena območja Kočevsko-Kolpa, Snežnik, Pohorje, Karavanke, Mura«. Danes, 16. aprila 2026 dopoldne nam je mag. Robert Tomazin, prav tako gozdar, lovec in veliki zagovornik narave s Kočevske ter dolgoletni prijatelj mag. Janeza Černača, sporočil žalostno vest, da je zavzeti naravovarstvenik, lovec, diplomirani inženir gozdarstva, nekdanji direktor Gozdnega gospodarstva Kočevje in nekdanji urednik revije Lovec, minulo noč preminil v 89. letu starosti. Janez Černač je bil rojen 16. avgusta 1937 v Gorenji vasi pri Mirni. Leta 1963 je diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1981 tudi magistriral. Preden je leta 1988 prevzel vodenje GG Kočevje, je bil skoraj deset let, od 1979 do 1988, republiški lovski in ribiški inšpektor. Janez Černač je bil avtor in utemeljitelj Etičnega kodeksa slovenskih lovcev ter izvedenec Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC), ene najbolj vplivnih in uglednih mednarodnih lovskih organizacij na svetu. Kot gozdar pa je vztrajno in uspešno uveljavljal sonaravno gospodarjenje z gozdovi ter se neumorno zavzemal za gozdarstvo kot kulturno in etično stroko. Na Kočevskem, kjer je preživel večino svojega življenja, je neumorno deloval za ohranjanje vseh njenih dragocenih naravnih in prostorskih vrednot, ji posvečal strokovne članke, knjižne prispevke in tudi monografijo Kočevska, obenem pa je neutrudno upodabljal njeno naravno in še posebej medvedje bogastvo Kočevske s svojim slikarskim ustvarjanjem in delovanjem, ki je bogatilo in ustvarjalno osmišljalo njegovo življenje zadnja desetletja. V spomin in poklon delu mag. Janeza Černača in njegovim vztrajnim prizadevanjem za varovanje in ohranjanje narave na Slovenskem v nadaljevanju ponovno predstavljamo njegove prve misli, ki smo jih 12. maja 2019 predstavili na našem kritičnem spletnem portalu; in ki so zdaj, sedem let kasneje morda aktualnejše kot kdaj koli doslej; njegovo delo in zavezanost naravi pa vizionarsko navdihujoča, kar je ob današnji žalostni vesti s Kočevskega najbolj lepo in strnjeno povedal mag. Robert Tomazin: »Mag. Janez Černač je znal gledati gozd ne le z očmi gozdarja, temveč s srcem človeka, ki razume, da narava ni le prostor, temveč je dom in učitelj. Kočevsko je nosil v sebi in ga nesebično delil z drugimi – s sliko, besedo in tihim zgledom. Bil je človek, ki ni le govoril o naravi, ampak jo je poslušal in v tem poslušanju učil tudi nas. Z njegovim odhodom Kočevska ni izgubila le ambasadorja, temveč glas, ki je znal povezovati ljudi, prostor in čas. Njegova ljubezen do gozdov pa ostaja – v poteh, ki jih je prehodil, in v mislih, ki jih je zapustil.« In to je res tisto, kar je v tem trenutku treba najbolj povedati o mag. Janezu Černaču, o njegovi predanosti in o vsem, za kar se je tako srčno zavzemal. In za kar smo mu lahko le iz srca hvaležni. Več…