Naj so nekateri ugledni lovci še tako opozarjali, da je streljanje velikih zveri v poletnem času in po spornem, histerično sprejetem interventnem zakonu popolnoma v nasprotju z etičnim kodeksom slovenskih lovcev, pravilniki lovskih družin in v nekaterih delih tudi s samim zakonom o lovu in divjadi, se Lovska zveza Slovenije ni ustavila. In tudi lova ne. Sredi julija so, po posvetu z lovsko inšpekcijo in drugimi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poslali in na spletni strani objavili sporočilo »vsem lovskim družinam, ki bodo izvajale interventni zakon o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave«, s poudarkom na navodilih o tem, kako ravnati, da kljub morebitnim kršitvam interventnega zakona, lovcev ne bo zadela kakšna kazen. In potem pohiteli s streljanjem. Tako zelo, da so v treh mesecih izvršili odstrel, ki je bil celo po spornem interventnem zakonu predviden za medvede do 30. aprila 2020, za volkove pa do 30. septembra 2020. Pol leta prej!
Foto: Vlado Jehart
Tekst: Ana Ašič Foto: Vlado Jehart
28. avgust 2020
Spet in zmeraj znova premišljujem o teh treh mesecih. O vseh dolgih pogovorih. Desetinah ur premlevanj in tehtanj najrazličnejših mnenj in pogledov. Stotinah prebranih strani in odzivov, sporočil, prošenj, pojasnil, preverjanj, prepričanj in pričanj. Pomislim na neskončne ure, podnevi in ponoči preživete v gozdovih, na jasah in na pašnikih osrednjih in robnih območjih velikih zveri. In drugod. Na vse moje ljudi s teh krajev. Na vse njihove zgodbe, doživetja, opažanja, ugibanja in vprašanja.
In na tisočkrat ponovljeno eno samo, ki mi že tri mesece ne da miru, kljub vsem jasnim in številnim odgovorom, ki jih je ta čas prinesel, saj vem, čutim, da je še eden, bistven, ključen, globok in resnični odgovor, ki ga bo čas sicer slej ko prej neizogibno razkril, a je vendar zdaj še vprašanje, in tu, in ne morem, da ga ne bi vedno znova iskala. Zakaj!? Zakaj je bilo to treba julija, avgusta in septembra? Zakaj so lovci klonili!?
»Lovec odkloni sodelovanje na lovu ter pri vseh drugih dejavnostih, če po svoji vesti oceni, da niso upoštevana in spoštovana etična načela ali zakonska določila. V težkih trenutkih sta potrebni njegova prisebnost duha ter osebna razumna presoja,« pravi dvanajsti člen etičnega kodeksa slovenskih lovcev. »Pri spornih zadevah lovci zagovarjajo in zavarujejo varstvo narave in pravice divjadi,« pa je nedvoumno jasen petnajsti člen lovskega kodeksa.
Kaj je bilo torej tako močno, da je premagalo kodeks in vest in razum? Zakaj tako hitro? Tako totalno! Tako brutalno! Tako brezkompromisno! Niti enega samega resničnega medvedjega napada ni bilo od dne, ko je stopil v veljavo interventni zakon, pa vse do danes! Nobenega ogrožanja življenj! Celo vsak poskus spina o napadih medvedov se je v trenutku sesedel sam vase in v brezno lastnega neresničnega bistva. Uspešnejše so bile zgodbe o volkovih. Senzacionalne in nepreverjene kar naprej vznikajo na rumenih straneh medijev, ki so odkrito ali prikrito vdani različnim interesnim in političnim opcijam. Tako imamo zdaj deželo preštevilnih strašno krvoločnih volkov in zato pobitih medvedov!
Foto: Vlado Jehart
Predsednik Lovske zveze Slovenije, mag. Lado Bradač nima rad publicitete, ki presega lovske in strokovne kroge; in tudi vztrajno ponavljajoča vprašanja o letošnjem (2019, op.a.) odstrelu velikih zveri so mu morda že malce odveč, a jih vendarle zdrži in se nanje z nekakšnim lovskim potrpljenjem odziva. »Kot sem že povedal na seji obeh odborov, lovci bomo izvršili oziroma izvajamo ta odstrel, da se umirijo politične strasti! Da se pregreto ozračje malo ohladi in se problematika velikih zveri iz ulice vrne za mizo. To smo naredili zato, da zadevi odvzamemo nekaj vetra iz jader in se burna razprava poleže« pove, kot, res, že tolikokrat to poletje.
Kot dolgoletnemu navtiku, mu je jadralski besednjak seveda blizu; kljub kar nekaj izkušnjam na morju, pa mu prav gotovo ni enostavno krmariti slovenske lovske barke med Scilami in Karibdami ter preštevilnimi vidnimi in nevidnimi čermi slovenske politične in interesne scene.
A žal prav njegova izjava kaže, da je eno vendarle očitno spregledal. Ali pa morda ne? In je zavestno ter v dobri veri zapeljal barko v plitvino navidezno varnega zaliva? Naj je tako ali drugače, dno, ki pušča precej sledi na tem plovilu, je politično. Vztrajanje na tej čeri utegne slovenskemu lovstvu prinesti res nepopravljive posledice. Prihajajo novi politični in interesni viharji in zelo težko se jim bo zoperstaviti z barko, ki ima v takšni politični plitvini zelo omejen manevrski prostor.
Slovenska lovska organizacija je ena največjih nevladnih organizacij. Že dolga leta ima status organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju narave. Že res, da je bila v preteklosti in po drugi vojni na nek način precej determinirana z eno in edino politično opcijo, a zdaj so že skoraj trideset let drugi časi, ne? Slovenski lovci, ki imajo, kljub marsikateri šibkosti in slabosti, v slovenski družbi in tudi izven meja naše države, vendarle še zmeraj lep renome in naravovarstveni sloves tistih, ki jim ni vseeno za gozd, naravo in divjad, ne potrebujejo politike! Res pa je, da politika potrebuje njih in zato za njimi tudi s pravo nimfomansko vnemo nenasitno hlasta.
Foto: Vlado Jehart
»Politika je minljiva! Lovska organizacija pa je bila, je in bo!« je v poletnem pogovoru (lani, op.a.) za našo publicistično spletno stran povedal njen predsednik. To je zelo res. In Lado Bradač v to tudi trdno verjame. Zato so toliko bolj nepotrebna stališča, odločitve in dejanja, s katerimi slovenski lovci umirjajo politične strasti! To preprosto ni v opisu nalog, ki jih imajo lovci v okviru izvajanja javnega interesa na področju narave! To je ta politična čer! Politične strasti, ki jih politika s takim navdušenjem razplamteva, naj kar sama tudi umirja! Lovci niso gasilci! Posamezni lovci so seveda obenem tudi to. A lovska organizacija ne more in ne sme imeti vloge dežurnih političnih gasilcev v družbi. Poleg tega se političnih in vseh drugih strasti nikoli ne umirja s prelivanjem kakršne koli krvi! Strasti se umirja z razumom. In, tudi to mag. Lado Bradač zelo dobro ve, v zelo, zelo skrajnih in pred tem skrbno pretehtanih okoliščinah, ko res ni več druge možnosti, se jih umirja kvečjemu le še z ledeno vodo. Nikoli pa s krvjo!
Več: KAM VODI KRVAVO UMIRJANJE STRASTI? IN KAKO UPRAVLJATI S PRETIRANO SLO PO STRELJANJU?, AnaAsicSic! Publicistika s pogledom, 13. oktobra 2019, https://anaasicsic.com/2019/10/13/kam-vodi-krvavo-umirjanje-strasti-in-kako-upravljati-s-pretirano-slo-po-streljanju/
