Stvar je zahrbtna in nevarna, da bolj ne bi mogla biti! Kot trenutno kaže, ali pa se ta vtis za dosego vnaprejšnje politične apatije in vdanosti v usodo namerno psihotično ustvarja, sta se namreč »več« opcijsko »zdilana« politika in trenutno prevladujoči interesni esprit, oba do konca »domoljubna«, očitno trdno odločila, da na vrat na nos tik pred volitvami kot nekakšne predvolilne bonbončke, kot najslajše in najbolj privlačne »kir royale« praline, odprejo delikatesno, a tudi skrajno delikatno bonboniero slovenskih državnih lovišč s posebnim namenom, torej državnega premoženja, skupnega javnega dobra in obenem območij, ki so še poslednje oaze ter naravne vrednote z višjimi varstvenimi statusi in potenciali za ohranjanje narave; in jih v zameno za politične točke in »zvestobo« ter za pisan šopek lovskih, osebnih in poslovnih interesov razdelijo tistim, ki si jih že dolgo želijo; in od katerih se konkretna politika nadeja podpore; interesno poslovna sprega pa uresničitve svojih osebno obsesivnih ciljev, lovskih strasti ter finančnih in vseh drugih odkritih in prikritih bonitet in dobrobiti, ki jih v resnici prinaša upravljanje z divjadjo, velikimi zvermi in zavarovanimi vrstami ter biodiverziteto. Več…
Tag: Vlado Jehart
EKOLOŠKO, EDUKACIJSKO IN VARSTVENO JE POMEN LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM ŠIRŠI IN VEČJI, KOT GA RAZUMEJO NEKATERI NOSILCI NAČRTOVANE REFORMACIJE!
Poznavajoč predzgodovino zdajšnjih lovišč s posebnim namenom v obliki nekdanjih gojitvenih lovišč (GL SRS) ocenjujem, da je vloga lovišč s posebnim namenom mnogo širša, kot jo razumejo nekateri nosilci načrtovane reformacije tega področja. Gre za njihovo edukacijsko in ekološko vlogo ter funkcijo v kontekstu trajnega varstva naravnih resursov Slovenije, med katere sodijo tudi redke in ogrožene vrste ter seveda vse velike zveri. Zgolj ekonomski vidik lovišč s posebnim namenom je kratkovidna rešitev, ki lahko ima trajne negativne posledice. Strinjam se, da je treba lovskim družinam popraviti krivice, ki so se jim zgodile z odvzemi delov lovišč, ki so bila pripojena gojitvenim loviščem oz. zdajšnjim loviščem s posebnim namenom. A to se lahko naredi zelo racionalno, brez “uničenja” lovišč s posebnim namenom. Vrnitev odvzetih delov lovišč LD je pošten ukrep, pri čemer pa se seveda LD morajo zavedati velike odgovornosti, ki jo s tem prevzemajo. Nekatere bodo lahko cilje trajnostnega upravljanja z divjadjo dosegale, nekatere pa najbrž ne. Treba je ločiti zrnje od plev in ne posploševati. Da ne bom napak razumljen – ne zagovarjam ne napak in ne težav LPN, a tudi to se da učinkovito urediti, s svežimi, strokovnimi kadri, reorganizacijo upravljanja ipd. Več…
NEVARNE AKROBACIJE NA SPOLZKIH PREPADNIH STENAH SLOVENSKIH LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM
Zakaj se prenove lovišč s posebnim namenom, ki je sicer iz več razlogov absolutno nujna, ne lotijo z odprtimi kartami, pošteno in možato!?! Zakaj spet tako občutljiva vprašanja narave in življenja v njej, predvsem pa že tako delikatnega upravljanja z divjadjo in velikimi zvermi, ki je najbolj konfliktno in zaostreno prav na območjih slovenskih lovišč s posebnim namenom, zakaj torej prav to spet reševati na hitro, po nujnih in skrajšanih postopkih ter z zahrbtnimi in manipulativnimi potezami in prijemi, ki res, roko na srce, niso vredne poštenega človeka, ne moškega, ne ženske, najmanj pa vseh tistih, ki kadar koli izustijo besedo ali stavek o tem, kako jim je mar za naravo in našo deželo. Več…
MADŽARI VELIKOPOTEZNO, ENOTNO IN NAVDUŠENO ZA »ENO Z NARAVO«. SLOVENCI PA SPET »NAVADNO«, STARIKAVO, BREZ PRAVEGA VESELJA DO ŽIVLJENJA IN MALCE VSI PROTI VSEM?!?
Konec septembra in prvo polovico oktobra bodo Budimpešta in številna druga madžarska mesta in županije tri tedne prizorišče svetovnega Expa »Eno z naravo«, »One With Nature«, madžarsko »Egy A Természettel«, ki naj bi bil po nekaterih pričakovanjih letos največji svetovni dogodek lovske, ribiške in naravovarstvene industrije. Vsekakor so Madžari »Eno z naravo« zastavili kompleksno, široko, velikopotezno in, kot je videti iz trenutno dosegljivih programov in zasnov, z jasno intencijo, ciljem in vizijo, da Budimpešto in Madžarsko za tri tedne spremenijo v svetovno prestolnico lovskega in naravovarstvenega sveta. Na Slovenskem pa, sicer res sredi negotovega koronavirusnega časa in okoliščin, kakšnega posebnega navdušenja, vznesenosti in veselja ob tej priložnosti za predstavitev na tem letošnjem velikem svetovnem dogodku v bistvu nismo zaznali. Več…
NA HRIBČKU SEDI, SE SLADKO SMEJI, PA JAGRČKU FIG’CE MOLI! PREMETENA LISIČKA! KAJ PA RIS!?!
Prvo obeležje mednarodnega dne risov, ki je zdaj že četrto leto posvečen tej čudoviti divji prostoživeči veliki mački, je bilo 11. junija 2018. Naslednje leto, 14. maja 2019, je bil v Slovenijo doseljen ris Goru iz Romunije. V okviru mednarodnega evropskega, 7 milijonov evrov vrednega in 7 let trajajočega projekta Life Lynx je bil izpuščen v gozdovih nad Travnikom pri Loškem Potoku. Njemu so sledili vsi drugi. Katalin, Boris, Maks, Zois, Aida, Tris, Lenka in Julija. Morda smo kakšnega spregledali. Javnost bo to hitro opazila, saj risom s prizadevnimi sodelavci projekta Life Lynx sledi na vsakem koraku. Tudi tistim s Hrvaške. Vsem. Razen dvema, ki sta se izgubila? Poginila? Ali pa sta se le srečno znebila neznosne ovratnice ter izmuznila nenehnemu nenasitnemu in etično vprašljivemu nadzoru vsakega koraka in trenutka. Prav o slednjem si bo morala tako strokovna kot laična javnost prav kmalu zastaviti nekaj iskrenih vprašanj ter se resno zamisliti nad takšnim instrumentaliziranim ravnanjem z divjimi prostoživečimi bitji ter se soočiti z mejami, ki si jih bo človek pri tem prej ko slej moral postaviti! Več…
KLIC? ALI KRIK DIVJINE? V »POTRATNEM, AGRESIVNEM, NETRAJNOSTNEM PROSTORSKEM RAZVOJU«? IN, LOVCI KOT KOMPETENTNI SOGOVORNIKI?
»Mesta se širijo skoraj le prostorsko, ne pa tudi prebivalstveno. Največji prebivalstveni pritisk se vrši v smeri proti urbaniziranemu podeželju, in sicer v obliki ločenih novih strnjenih stanovanjskih sosesk ter manjših poslovnih con. Sem se priseljuje tudi mestno prebivalstvo. S tem se oblikuje mozaična suburbanizirana pokrajina s sorazmerno nizkimi gostotami prebivalstva in gosto, obsežno mrežo prometnic, poslovnih površin ter tudi nekaj nadomestnih habitatov. Tak prostorski razvoj, ki je prostorsko intenziven, potraten in agresiven ter predvsem netrajnosten in drag za vzdrževanje, prinaša prednosti predvsem gradbenim podjetjem ter omogoča manipulacije pri lastniških spremembah zemljišč,« je v svojem predavateljskem prispevku na letošnjem slovenskem lovskem dnevu o eni bistvenih značilnosti aktualne slovenske urbanizacije poudaril prof. dr. Jernej Zupančič, geograf in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; ter tako v bistvu razgalil tudi eno pomembnejših »jeder zla« in težav, s katerimi se na Slovenskem zadnja leta vse pogosteje soočajo vsi, ki se ukvarjajo z upravljanjem divjadi in velikih zveri ter z varovanjem in sobivanjem v konkretnih, lovnih in nelovnih okoljih. Več…
UMIRJANJE POLITIČNIH STRASTI S STRELJANJEM MEDVEDOV. LANI.
Naj so nekateri ugledni lovci še tako opozarjali, da je streljanje velikih zveri v poletnem času in po spornem, histerično sprejetem interventnem zakonu popolnoma v nasprotju z etičnim kodeksom slovenskih lovcev, pravilniki lovskih družin in v nekaterih delih tudi s samim zakonom o lovu in divjadi, se Lovska zveza Slovenije ni ustavila. In tudi lova ne. Sredi julija so, po posvetu z lovsko inšpekcijo in drugimi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poslali in na spletni strani objavili sporočilo »vsem lovskim družinam, ki bodo izvajale interventni zakon o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave«, s poudarkom na navodilih o tem, kako ravnati, da kljub morebitnim kršitvam interventnega zakona, lovcev ne bo zadela kakšna kazen. In potem pohiteli s streljanjem. Tako zelo, da so v treh mesecih izvršili odstrel, ki je bil celo po spornem interventnem zakonu predviden za medvede do 30. aprila 2020, za volkove pa do 30. septembra 2020. Pol leta prej! Več…
NE INTERVENTNO! STROKOVNO PRAVILNO IN LOVSKO ETIČNO ZMANJŠEVANJE ZVERI!
V zadnjem letu lahko zasledimo, predvsem pri rejcih drobnice in pašne živine, močan odpor do volka in medveda. Razumljivo, da odpor do velikih zveri izražajo tisti, ki so neposredno prizadeti, pa čeprav za povzročeno škodo dobijo odškodnino. Težko dojamejo, da je rezultat njihovega truda končal v želodcu plenilca in ne na trgu. Verjetno se bomo sčasoma privadili, da bomo del »davka« morali plačati tudi naravi in ne samo državi! Kot primer naj navedem razmišljanje Kennetha Kinga, lastnika posestva v Zimbabweju. Na ogromni površini, ki je dobro ograjena, prideluje papriko, ki jo v svojem obratu suši in zmelje ter prodaja širom sveta. Slabo polovico pridelka mu pojedo pavijani. Na mojo pripombo, da naj na vrhu ograje napelje žico, ki bo pod električno napetostjo, mi je odvrnil, da morajo pavijani tudi od nečesa živeti; in da so bili oni tu že pred njim! Več…
LOV JE STVAR ČASTI IN OSEBNE ODGOVORNOSTI
Slovenska lovska organizacija je pred mnogimi izzivi. Upam si trditi, da smo na rahlem razpotju! Manjkajo nam drzne in vizionarske programske vizije, ki bi upoštevale aktualni čas zelene bratovščine, njeno vpetost v moderne evropske in svetovne lovske in lovsko-ekološke trende in sledile temeljnim izhodiščem, da je lov v prvi vrsti stvar časti in osebne odgovornosti in sestavni del koncepta trajnostne rabe naravnih virov. Preživete vsebine morajo čim prej v koš in na smetišče zgodovine, kamor sodijo, sploh, ko smo priče tendencam, da se »udriha po vsem, kar ima krivi kljun« in ne priznava pravice do obstoja »konkurentom« v naravnem okolju. Več…
MED VELIKIMI ZVERMI IN JAVNOSTJO. LOVCI. NA TEMNI? ALI SVETLI STRANI SILE?
Med najrazličnejšimi odtenki zelene, s katerimi je bilo z okoljskimi in naravovarstvenimi temami tudi na Slovenskem močno obarvano minulo leto, je bila lovsko zelena prav gotovo med bolj opaznimi. To gre v prvi vrsti pripisati kontroverzni vlogi, ki so jo lani slovenski lovci odigrali ob sprejetju in izvršitvi spornega interventnega zakona o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave ter z vsem, kar se je s tem prebudilo tako v lovski kot tudi v širši javnosti. Ali je bilo torej minulo leto za slovenske lovce in z njimi tudi za slovensko družbo prelomno? Kakšno bo letošnje? In, ali kljub predsedniški kontinuiteti v Lovski zvezi Slovenije prihaja čas velikih sprememb za vse? Več…