»Po toči zvoniti je prepozno«, so dejali že v srednjem veku, ko so z zvonjenjem skušali pregnati točo. Zato je nujno opozoriti vse odločevalce, občinske svetnike, poslance, ministre, ki sodelujejo pri načrtovanju vetrnih elektrarn v Sloveniji, ki ima dokaj razpršeno poselitev v višjih legah, da pravočasno umaknejo načrte za množico vetrnih elektrarn. Naj si vzamejo čas in se malce poglobijo v dogajanje po svetu, v prakso in izkušnje, ki jih imajo na območjih z vetrnimi elektrarnami, kjer te obratujejo že petnajst in več let. Naj se seznanijo s tem, kako hude in trajne zdravstvene, okoljske, energetske probleme in zlorabe ter oškodovanja prebivalcev, okolja, narave in javnih finančnih sredstev prinaša s seboj uklanjanje brezvestnim investitorjem in lovcem na davkoplačevalske subvencije pod lažno zeleno kamuflažo in pod floskulami o »zeleni« energiji in »obnovljivih virih energije«! Več…
Tag: vetrne elektrarne
»TUDI PRI NAS SO TAKŠNI »BREZZOBI« LJUDJE. A NIKOMUR NE GRE TAKO SLABO, DA BI MORAL PRODATI NAŠE IN SVOJE ZDRAVJE. PA OČITNO BODO… KER LAHKO.«
»Potem se ustavi avto. Parkira malo naprej. Gospa je pomahala vozniku, naj pride bližje. Ko je izstopil, je glasno rekla, da je ta bedak njen bratranec in eden tistih, ki jim je uničil prej mirno življenje. Z nasmeškom je povedal, da je res dobil denar, da mu ni žal, da ga pa itak nikoli ni doma; in da ga hrup ne moti. Ko sem vprašala po zdravju, je samo pihnil, da mu je za to vseeno. Hitro mi je postalo jasno, ko je gospa dodala, da omenjeni nima ne žene, ne otrok. Ko je odprl usta, sem videla, da nima niti vseh zob. Takrat človeka zadene: Najbrž je prvič v življenju dobil priložnost za hiter zaslužek in ga je pograbil! Človeka, za katerega bi mu bilo mar, ali obratno, pa nima.« Več…
»V ZNANSTVENEM IN STROKOVNEM SVETU JE NESPREJEMLJIV HRUP VETRNIH ELEKTRARN DEJSTVO! NEKATERE BOLEZENSKE SPREMEMBE NEIZOGIBNO PRIZADENEJO NOTRANJE ORGANE VSEH, KI SO IZPOSTAVLJENI NIZKOFREKVENČNEMU IN INFRAZVOČNEMU PULZIRANJU VETRNIH TURBIN!«
Vetrne elektrarne močno onesnažujejo okolje s posebnim hrupom, katerega vir je v vrtenju krakov, kot smo obrazložili v prvem delu in navedli spletne strani, kjer se lahko podrobneje poučimo o tem. Prebivalcem in sploh vsem živim bitjem je najbolj nevaren nizkofrekvenčni hrup, pod 200 Hz, in infrazvok, pod 20 Hz, ter še posebej njuna pulzna, sunkovita značilnost, pri kateri dosegata visok in nesprejemljiv nivo, prodirata skozi zaprta okna in se z odboji od sten resonančno ojačata v notranjih prostorih. Vetrne elektrarne moramo obravnavati s kritičnim pristopom, z dejstvi, kot je običaj v vsaki znanosti in tehniki. Le tako pridemo do jasnih predstav o njihovi vlogi. V znanstvenem in strokovnem svetu je nesprejemljiv hrup vetrnih elektrarn dejstvo! Politika, proizvajalci vetrnih elektrarn in investitorji pa ga še vedno poskušajo zanikati ali vsaj njegov pomen zmanjšati ali celo obtoževati prebivalce, da si njegove, zdravju škodljive vplive izmišljujejo, zato, ker naj bi, kar tako, iz čistega miru, nasprotovali vetrnim elektrarnam. Državne in evropske subvencije v tej ali oni obliki za postavitev in obratovanje vetrnih elektrarn, ki so povsem izpridile tržne zakonitosti, so močno mamilo za mnoge, ki jih zanima le dobiček. Za prebivalce, naravo ter trajne bivanjske, prostorske in kulturne vrednote je vsem vpletenim v ta biznis popolnoma vseeno! Dejstvo je, da je politika, podprta s pogoltnimi interesnimi ozadji, tista, ki vetrne elektrarne vsiljuje prebivalcem. Žal se tudi nekateri naši državljani ne zavedajo uničevanja narave in zdravja prebivalcev z vetrnimi elektrarnami, ko slepo, nekritično zagovarjajo še večji odstotek obnovljivih virov. Vetrne elektrarne niso primerne za Slovenijo! Več…
»HRUP VETRNIH ELEKTRARN JE ZDRAVJU ŠKODLJIV, ZARADI PULZNE VIBRACIJE, KI NAS NEVIDNO, A V RESNICI SILOVITO ZADENE!«
Kljub vsem pomislekom, spoznanjem in dognanjem znanosti, zlasti fizike, akustike, nizkofrekvenčnih zvočnih raziskav, medicinskih in zdravstvenih ved ter kljub vsem drugim kontroverznim družbenim, finančnim in nesprejemljivim bivanjskim in okoljskim vidikom, referendumskemu izidu in volji lokalnih prebivalcev, je slovenska vlada v četrtek, 5. januarja 2023, sprejela še en državni prostorski načrt (DPN) za vetrne elektrarne v občini Divača. Projektu 11 vetrnic s teoretično močjo vsake do 6 MW, večino časa pa blizu 0 MW, pravijo polje vetrnih elektrarn (PVE) Dolenja vas, pred nosom istoimenskega naselja. Bolj kot polje tej postavitvi pritiče ime gozd vetrnih elektrarn, saj je njihova glavna karakteristika višina, preko 200 m, še enkrat višje od obstoječe. Prebivalci so upravičeno ogorčeni. Na referendumu so sprejeli sklep, da ne dovolijo več vetrnih elektrarn, na osnovi izkušenj z obstoječo, ki jim uničuje zdravje; in občina Divača je rezultat potrdila. Vlada pa prebivalce povsem ignorira, kot da bi vetrnice stale v puščavi brez prebivalcev. Ne gre za pojav ”ne na mojem dvorišču”, ampak za realno uničevanje bivalnih razmer in zdravja, ne le tu, ampak po vsej Sloveniji. Katere so tiste razgrete glave, ki so pripravljene za dobiček hlapčevsko uničevati edinstveno krajino in škodovati lastnim državljanom? Več…
ALI JE VETRNA ENERGIJA RES PRAVA IZBIRA ZA SLOVENIJO?
»Aktualna zakonska ureditev postavitve vetrnih elektrarn je zelo toga in pomanjkljiva, predvsem z vidika vpliva na okolje, ki ni niti omenjen. Po večletnih izkušnjah se je predvsem v tujini pokazalo, da imajo vetrne elektrarne zelo velik vpliv na okolje – na naravo, živali in na zdravje ljudi. Zaradi teh enormnih negativnih vplivov na okolje so se povsod po Evropi, kjer so postavljene vetrne elektrarne, ustanovile skupine in organizacije, ki opozarjajo na ta problem in zahtevajo podrobnejšo zakonsko ureditev. Nekatere evropske države so temu sledile in so zakonodajo že podrobneje uredile, druge so še v fazi sprejemanja, tretje, oz. pristojni organi le-teh, pa se te pravne luknje ne zavedajo, oz. se je ne želijo zavedati in ne delajo potrebnih korakov k ureditvi tega področja. Med njimi je tudi Slovenija.« Več…
»VLADA BO SPREJELA UREDBO O DRŽAVNEM PROSTORSKEM NAČRTU LE V PRIMERU, ČE BODO VPLIVI NAČRTA NA OKOLJE SPREJEMLJIVI«
»Glede na specifiko projekta je pričakovati odločitev, da je v postopku priprave treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. To pomeni, da bodo okoljski vplivi obravnavani v okoljskem poročilu, ki bo skupaj s študijo variant javno razgrnjeno. Vlada RS bo sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu le v primeru, če bodo vplivi načrta na okolje sprejemljivi,« sporoča Ministrstvo za okolje in prostor v pojasnilu slovenski javnosti in prebivalcem na Senožeškem v zvezi s predlogom državnega prostorskega načrta in sporne postavitve vetrnic v bližino Dolenje vasi. Več…
VETRNA ENERGIJA NI ZELENA ENERGIJA! IN, KDAJ BO NARAVOVARSTVO ZMAGALO?
»Evropsko, nemško, slovensko in še kakšno naravovarstvo, javnost in sploh vsi se bomo morali zresniti in se iz računalniških sobic podati v resničnost, zares v okolje in prostor in naravo, med ljudi, ki ne živijo v Dortmundu ali Berlinu, kjer je mnogim morda važno samo to, da imajo dovolj elektrike za svoje avtomobilčke in sploh za vse, kar jim pade na pamet, pa že mirno spijo, da je le na tem značka »eko«; da je le vse svetlo, četudi so nekje na drugem koncu dežele ljudje ob miren sen, in ob vse, kar jim je kdaj pomenilo v življenju; da so le urbane torbe iz recikliranih vlaken, pa kanabis na njih, kot znak zelenega; ter polne glave “ekoboljševističnih” pamfletov, v katerih je v imenu neke prihodnosti in iluzornega bodočega »dobrega«, povožena in degradirana sedanjost, ta narava, ti ljudje, to življenje tukaj in zdaj!« Več…
PROBLEM SLOVENIJE JE, DA NI DOVOLJ VETRA, ČE PA ŽE, JE TO NEENAKOMERNA BURJA, KI NI NAJBOLJ PRIMERNA ZA PRIDOBIVANJE ELEKTRIKE
»Veliko vetrnic sem videl na Kanarskih otokih, ampak tam vedno piha nek predvidljiv, enakomeren veter, ki je precej močan. Nekateri grški otoki so samooskrbni z elektriko, vendar je tam vreme, ki bi ga v Sloveniji še kako potrebovali: skoraj ves čas je sonce in ves čas piha. Tega žal v Sloveniji ni. Na nek način se torej strinjam, da so verjetno nameni pri postavitvi vetrnic drugi – ampak kako v današnjem pohlepnem času ločiti zrnje od plev?« Več…