»Ljudje bodo ta dan seveda spet v dobri veri izbirali »manjše« zlo in se potem spet »post festum« in, ko bo že za vse prepozno, tolkli po glavi in soočili z neizpodbitno resnico, da zlo, naj je manjše ali večje, v svojem bistvu ostaja zlo; in torej kal, iz katere nikoli ne zraste nič drugega kot trpljenje. Tako da lahko vsem, ki tako zelo »pogrešajo« moje stališče pred prihajajočo nedeljo, naj gre za evro volitve ali vse štiri referendume, rečem le to, da najverjetneje nič od tega letos ne bo prineslo drugega kot novo zlo in novo trpljenje, kot je to zmeraj, ko postane resnica žrtev »zarolane« neresnice; ko postane resnica ujetnica vabljivega, a v bistvu strahotnega in smrtnega vrtinca, iz katerega se eni nikakor nočejo, drugi pa ne morejo več rešiti; in potem imamo to, pred čimer stojimo danes: karkoli bo v Sloveniji in Evropi zmagalo, bo prej ko slej na en ali drug način slabo! Za naravo. Za okolje. Za prostor. Za ljudi. Za mir. Za življenje. In na koncu za vse.« Več…
Tag: Slovenija
»DEŽELA PRAVLJIČNIH GOZDOV«. VETRNICE NA SHIZOFRENI POGON. HLAPCI VETRNE INDUSTRIJE. »VETRNO CEPIVO«. KOGA JE TREBA PREGLEDATI? IN, KDO JE TU NOR!?
»In prav na to me zdaj spominja ves ta vetrni stampedo v Sloveniji! Ta neverjetni »razpad miselnih procesov« v kontekstu etabliranih debat o »nujnosti« uvajanja vetrne energije po vseh najlepših delih naše edinstvene narave, ta »razcep mentalnih funkcij«, ta »neurejenost misli«, »blodnjavost« ter »šibko čustvovanje«, odsotnost empatije, pravzaprav popolna brezčutnost, otopelost in totalna nedovzetnost za neznosno stisko vseh, ki so na tem, da bodo izgubili edino in poslednje, kar jim v njihovem težkem in »obrobnem« življenju ostaja, to sta mir in zdravje v zavetju doma in narave, ki njim in nam vsem že stoletja vedno znova daje vse, zdaj pa naj bi zaradi takšne neverjetne »motenosti« nekaj nerazsodno razcepljenih neuravnovešenk na eni strani in hladnokrvnih brezčutnih psihotičnih pokvarjencev na drugi, nepovratno uničili to zemljo, vsa ta najlepša drevesa, sto tisoče, milijone njih, pod katerimi je dom in zavetje vsemu živemu, vsemu, kar vsako z delčkom lastne stvarnosti v tem edinstvenem stvarstvu nepogrešljivo prispeva k temu, da tudi mi zares živimo! Preživimo! In obstajamo! To, ta odnos teh odločevalcev na Slovenskem in pro vetrnih akterjev do narave in ljudi, to je res čista shizofrenija! Potrditve zanjo srečujemo dan za dnem na vsakem koraku!« Več…
TUDI TA VLADA, KI JE BOJDA VELE »ZAŠČITNICA ŽIVALI«, IN MINISTER BREŽAN STA POKLEKNILA PRED LOVSKIMI JURIŠNIKI IN ZASLUŽKARJI Z MEDVEDI! IN ŠE, KAKO DOMISELNO! DOVOLJENJE ZA ODSTREL 230 MEDVEDOV JE MINISTRSTVO ZA NARAVNE VIRE IZDALO PRAV NA DAN SVETEGA URSUSA!
Lovski in ostali jurišniki ter zaslužkarji z medvedom so spet uspešno spravili na kolena in »ujeli« v streljaško upravljalsko paradigmo oblastno garnituro, tudi tokratno, ki se z, za živali zaskrbljenim predsednikom vlade, njegovimi živalsko »senzibilnimi« prišepetovalkami, s predsednico parlamenta, ki posvaja po Afriki ogrožene opice, in z ministrom za naravne vire, ki je še 21. februarja letos na posvetu v Državnem svetu na prvo mesto postavljal evropske zaveze in Habitatno direktivo, vsi po vrsti, torej, izdajajo za strašno predane humanemu in senzibilnemu ravnanju in upravljanju z živalmi, domačimi in prostoživečimi! Da gre res spet za v nebo vpijočo kršitev Habitatne direktive ter za čisto utilitarno politično in interesno izživljanje patoloških streljaških obsedencev iz slovenskih lovskih vrst, ki se nenasitno in povsem netransparentno financirajo z odstrelom zavarovanih rjavih medvedov na eni strani; ter za premišljeno vzrejo, pobijanje in trgovanje z medvedjim mesom na drugi strani, in nikakor v resnici ne skrb za ljudi in za »stabiliziranje« medvedje populacije na Slovenskem, eklatantno govori več dejstev! Več…
SLOVENSKA ZASTAVA ZDRŽALA VIHARNE SUNKE VETRA, MESTNA PA JE Z ODTRGANIM IN ZLOMLJENIM DROGOM KONČALA V JARKU BASTIJE!
Danes, 3. aprila 2023, je bil v Ljubljani sijoč in sončen dan, s kristalno čistim zrakom in jasnim obzorjem, po katerem so se tu in tam podili hitro nastajajoči in razblinjajoči se aprilski oblaki, za kar je poskrbel močan veter, ki se je že dopoldne krepil s severovzhodne strani, posebej divje pa je z viharnimi sunki, ki so močno spominjali na pravo burjo, završal popoldne. Pozorni ljubljanski meščani in obiskovalci Ljubljanskega gradu smo takrat lahko opazili, da na grajskem stolpu ponosno vihra le belo modro rdeča slovenska zastava! Zeleno belo rdeča mestna zastava pa je z odtrganim in zlomljenim drogom obležala v jarku Bastije! A kaj to v tem aktualnem mestnem trenutku pomeni? Le veter? Ali simbolno? Jasnovidno sporočilo? Več…
»TUDI MAČEK JE BIL PROTI! IN ČE BI NJEGA VPRAŠALI, RISOV NE BI NIKOLI NASELILI!« A LADO ŠVIGELJ, TEDANJI VODJA DRŽAVNEGA LOVIŠČA ROG, JE DEJAL: »ČE MI, KI SMO POSTAVLJENI, DA VARUJEMO AVTOHTONE ŽIVALI, TEGA NE SPREJMEMO, POTEM NAS NI TREBA!«
Morda bi se danes, 2. marca 2023, ko obeležujemo 50 let od prve ponovne naselitve risa na Slovensko; in jutri, 3. marca, ko je mednarodni dan prostoživečih vrst, letos, ko je po vsem svetu in tudi pri nas vse bolj videti, kako se ob vsem vojnem in drugem gorju, razni, še posebej tudi premočrtno »okoljski«, »brezogljični« in »zeleno prehodni« cilji z vse bolj brezčutnimi in srhljivo »boljševističnimi« dikcijami opravičujejo za uporabo vseh sredstev in vseh zlorab za poseganje v lokalno naravo ter življenje in zdravje ljudi v imenu globalne agende, ki obrača »ekologijo« in »ogljične« milijarde na svoj politično interesni mlin, zaradi česar so novodobne bogate »eko« elite le še bogatejše, siromašni pa vsak dan bolj revni in opeharjeni še za tisto, kar nam največkrat edino preostaja kot poslednja uteha, torej, za košček neokrnjene narave in zdravja, ki nam ga ta s tem pomaga ohranjati; danes torej, se morda vsaj za trenutek spomnimo, da je na koncu, ki neizogibno pride za vsakega, življenje zelo dragoceno. Neprecenljivo. Moje. Tvoje. Otrokovo. Risovo. In vsako. Za njim pa ostaja le tisto, kar smo dobrega dali in živeli. Zato je prav, da se v tem smislu vsaj v »bežnem jantarnem trenutku« pustimo življenju »učarati« in dotakniti z vso njegovo presunljivo resnico; prav je, da življenje v vsej pojavnosti res spoštujemo in z vso senzibilnostjo varujemo! Nenazadnje smo vsi, ne le kočevski lovci, kot se je o njih pred 50 leti izrazil Lado Švigelj, »postavljeni, da varujemo avtohtone živali«, da varujemo avtohtono naravo in življenje samo! Še več, »če tega ne sprejmemo, nas ni treba!« In nas, če se prav kmalu vsak v sebi pristno, brez vseh manipulativnih agend, ne zdrami za sožitje in za resnično sočuten pogled na vsako bitje v tem stvarstvu, na koncu res tudi ne bo! Več…
»TUDI PRI NAS SO TAKŠNI »BREZZOBI« LJUDJE. A NIKOMUR NE GRE TAKO SLABO, DA BI MORAL PRODATI NAŠE IN SVOJE ZDRAVJE. PA OČITNO BODO… KER LAHKO.«
»Potem se ustavi avto. Parkira malo naprej. Gospa je pomahala vozniku, naj pride bližje. Ko je izstopil, je glasno rekla, da je ta bedak njen bratranec in eden tistih, ki jim je uničil prej mirno življenje. Z nasmeškom je povedal, da je res dobil denar, da mu ni žal, da ga pa itak nikoli ni doma; in da ga hrup ne moti. Ko sem vprašala po zdravju, je samo pihnil, da mu je za to vseeno. Hitro mi je postalo jasno, ko je gospa dodala, da omenjeni nima ne žene, ne otrok. Ko je odprl usta, sem videla, da nima niti vseh zob. Takrat človeka zadene: Najbrž je prvič v življenju dobil priložnost za hiter zaslužek in ga je pograbil! Človeka, za katerega bi mu bilo mar, ali obratno, pa nima.« Več…
BLONDINKE IN »ELEKTRIČARJI« IZ DOLINE LUTK IN KLONOV
Ko se s svojim malce ciničnim nasmehom oglasi še ministrica za javno upravo in meče iz sebe zajedljive izjave, ob katerih »pade mrak na oči« še komu drugemu ne le zdravnikom, postaja vse bolj jasno neko nenavadno premo sorazmerje: bolj ko so zadnje čase v tej državi glasne svetlolaske, bolj mrakobno postaja vse okoli nas. Pa nimam nobenih predsodkov! In nikakor ne pristajam na vice o blondinkah! Res sem sicer vedno in od nekdaj naravna temnolaska, a je med mojimi čudovitimi prijateljicami in znankami kar nekaj svetlolask, tako da bi mi kdo res težko pripisal kakšne tovrstno šovinistične intencije. A dejstva so takšna, kot so! To je pač očitno ta blond temperament, zaradi katerega je že Marilyn Monroe rekla, da si gospodje za ljubice raje izbirajo plavolaske. Slovenija se pa tudi že pol leta vsa trese od njih. In, jasno, od elektrike! Več…
TAKO! LIPE SO POŽAGANE! URESNIČUJEJO SE PRED TRIDESETIMI LETI IZREČENE BESEDE ZLOVEŠČEGA Z USTJA DVEH REK: SLOVENIJA BO TO PLAČALA!
Slovenci, ki živimo ali delamo v najožjem mestnem središču slovenske prestolnice, smo vse pogosteje soočeni s tem, da nas tujejezično akcentirani izgredniki naganjajo iz Ljubljane, »zginte iz našega mesta« in si podrejajo naše življenje, naš mir, naš delovni in ustvarjalni čas s svojim nasilnim vedenjem ter uničevalno spreminjajo podobo in atmosfero tega mesta, te družbe, te dežele. Septembra lani smo v preiskovalnem razmišljanju o anonimni ovadbi »poštenih policistov« zapisali nekaj misli in ugotovitev, ki so ob precej očitni nemoči na eni strani in še bolj očitnem onemogočanju učinkovitega preprečevanja takšnega vedenja na drugi strani, enako ali še bolj aktualne letošnjo jesen. »Tako! Lipe so požagane. Zelen lipov list je počrnel. Uresničujejo se pred tridesetimi leti izrečene besede zloveščega, ki na daljnem ustju dveh rek ni slišal dobro: Slovenija bo to plačala! Njena današnja dejanska, politična, medijska, institucionalna, simbolna, diskurzivna in narativna podoba sta zrcalo tega maščevanja.« Več…
MADŽARI VELIKOPOTEZNO, ENOTNO IN NAVDUŠENO ZA »ENO Z NARAVO«. SLOVENCI PA SPET »NAVADNO«, STARIKAVO, BREZ PRAVEGA VESELJA DO ŽIVLJENJA IN MALCE VSI PROTI VSEM?!?
Konec septembra in prvo polovico oktobra bodo Budimpešta in številna druga madžarska mesta in županije tri tedne prizorišče svetovnega Expa »Eno z naravo«, »One With Nature«, madžarsko »Egy A Természettel«, ki naj bi bil po nekaterih pričakovanjih letos največji svetovni dogodek lovske, ribiške in naravovarstvene industrije. Vsekakor so Madžari »Eno z naravo« zastavili kompleksno, široko, velikopotezno in, kot je videti iz trenutno dosegljivih programov in zasnov, z jasno intencijo, ciljem in vizijo, da Budimpešto in Madžarsko za tri tedne spremenijo v svetovno prestolnico lovskega in naravovarstvenega sveta. Na Slovenskem pa, sicer res sredi negotovega koronavirusnega časa in okoliščin, kakšnega posebnega navdušenja, vznesenosti in veselja ob tej priložnosti za predstavitev na tem letošnjem velikem svetovnem dogodku v bistvu nismo zaznali. Več…
»VČASIH JE PRAV, DA STEMNI SE NEBO, DA SE NAVADIMO SONCE LJUBITI«
Ko se v teh junijskih dneh eni spominjamo ter s takšnimi in drugačnimi mislimi vračamo v čas pred 30 leti; drugi pa se morda z njim in z vsem, kar je bilo takrat, šele seznanjajo, vam mi vsi z naše publicistične spletne strani želimo vse dobro, najboljše, še naprej srečno in mirno v naši skupni domovini, ki je kljub vsemu, kar je morda danes drugače, kot smo si takrat predstavljali, da bo, vendarle še zmeraj tudi naša “dežela na sončni strani Alp”! Več…