»Kakor vreme na Medarda kane, tako štirideset dni ostane!« pravi znameniti slovenski pregovor ter ena od različic prav tako znanega reka »ako na Medarda dan dežuje, štirideset dni dež še naletuje«, ob godu svetnika in škofa svetega Medarda, zavetnika kmetov in vinogradnikov, ki ga krščanski svet obeležuje 8. junija. Če ta modri in skozi stoletja preizkušeni ljudski rek v kontekstu dejstva, da se bo v četrtek, 8. junija 2023, na seji Občinskega sveta Občine Ruše pod 14. točko, kot je razvidno iz dnevnega reda, razpravljalo tudi o vetrnih elektrarnah na Pohorju in ponovno o soglasju županji za podpis pogodbe o služnosti za umestitev gigantskega visokonapetostnega 122 megavatnega kablovoda za pohorske vetrnice po ruških občinskih parcelah, če torej Medardov pregovor apliciramo na dogajanje v Rušah ta teden, lahko samo preprosto zapišemo, da pa je v primeru prikimanja občinskih svetnikov temu premočno kontroverznemu projektu, velika nevarnost za ta kraj, za te prebivalce, za Pohorje in za vso Slovenijo, da za tem, kar »ruški občinski svet letos na Medarda kane, vsaj še štirideset in večkrat štirideset let! uničenja in opustošenja ostane«! Več…
Tag: Pohorje
VSA UNIČEVALNA PATOLOGIJA VETRNE INDUSTRIJE! ZAKAJ IMAJO PRAV VSI, KI SO PROTI VETRNICAM NA POHORJU, KRASU IN KJERKOLI V SLOVENIJI? IN, VETRNE ELEKTRARNE SO GRADBENO INŽENIRSKI INDUSTRIJSKI OBJEKTI BREZ KLJUČNIH PREDPISOV!
Patologija vetrnih elektrarn je v uničevanju vsega. Gre za uničevanje prostora. Uničevanje ljudi. Uničevanje živali. Uničevanje zdravja. Uničevanje gozdov. Uničevanje cvetočih travnikov. Uničevanje hribovitega sveta in krajine. Uničevanje kmetijske zemlje. Uničevanje vodnih zajetij. Uničevanje biotske pestrosti. Uničevanje narave in naravnih virov. Uničevanje turizma. Uničevanje trajnostnega razvoja. Uničevanje duše. To uničevanje ima vse znake patološkega, bolnega uma, ki ga izkazuje politika in investitorji, ki na račun razvrednotenja vsega zgoraj naštetega gradijo privaten dobiček. Politiki in investitorjem lahko pripišemo sovražno aktivnost do slovenskih vrednot in ljudi, ko v veliki meri tujcem, ki prispevajo denar, ponujajo, da lahko uničujejo našo domovino. Tako so investitorji z dvomljivimi in nejasnimi kapitalskimi ozadji ob podpori naše, do EU hlapčevske politike, z vetrnimi elektrarnami kot kobilice napadli Pohorje kar z več strani. Napadajo Kras, Senožeče, Divačo in Sežano. Napadajo ljudi pod Nanosom in drugod. Kot pravi agresorji. Prebivalci za njih ne obstajajo. Jih ni. Narava jih ne zanima. Kulturna in naravna dediščina še manj! Povsod vidijo samo prazen prostor za svoje brutalne in pohlepne interese. Več…
»JE POHORJE LE ŠE HRUPNI POLIGON ZA NEREGISTRIRANA VOZILA? POZIMI ZA MOTORNE SANI!? IN POLETI ZA MOTOKROS MOTORJE!? KDAJ SE BODO PREBUDILI NARAVOVARSTVENIKI, GOZDARJI, PLANINCI IN LOVCI TER REKLI, DOVOLJ JE! TEMU UNIČEVANJU NARAVE!?«
Dragi bralci in bralke, če vas ob pogledu na našo današnjo naslovno fotografijo najprej prešine misel o čarobni zimski idili z zasneženimi gozdovi pod sinjim nebom in sijočimi alpskimi vršaci v ozadju ter prebuja v vas vse najlepše spomine na zimski čas, vas vljudno vabimo, da fokus in misli skupaj usmerimo na to, kar vidimo na fotografiji v prvem planu! Fotografija je nema. Resničnost pa ne! In ko se vzhičeni sankači naveličajo fotografiranja, preseka idilični zimski mir in naravo ter vse življenje v njej rezko tuljenje motornih sani, ki s svojo neznosnostjo ubija tišino in blagodejno govorico narave ne le človeku, ki si v njej nabira moči, ampak še mnogo bolj dramatično vsem tam živečim drugim živim bitjem, za katera je v težkih zimskih razmerah in mrazu mir in nevznemirjanje bistveni pogoj za preživetje, saj je takrat vsako odvečno izgubljanje energije ter mučno bežanje po globokem snegu za prostoživeče živali usodno izčrpavajoče; človekova egoistična aroganca v lahkomiselno nenasitnem in brezobzirnem hlastanju za užitki pa toliko bolj nesprejemljiva! Prihajajoči svetovni dan Zemlje, 22. april, bo tudi letos prepoln zvenečih političnih in vseh drugih floskul ter »skrbnih« namer in obljub. Tja, kjer zemlja in narava to najbolj potrebujeta, in, nenazadnje mi vsi, tja pa redkokdo od vseh teh »oznanjevalcev« zares usmeri svoj pogled; kaj šele resno in dejavno voljo! Inženir Drago Pregl s Pohorja ni eden teh! Nasprotno! Vedno znova in vsak dan kot domačin in kot prostočasni lovec živi z njima in res vidi. Več…
NEVARNE AKROBACIJE NA SPOLZKIH PREPADNIH STENAH SLOVENSKIH LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM
Zakaj se prenove lovišč s posebnim namenom, ki je sicer iz več razlogov absolutno nujna, ne lotijo z odprtimi kartami, pošteno in možato!?! Zakaj spet tako občutljiva vprašanja narave in življenja v njej, predvsem pa že tako delikatnega upravljanja z divjadjo in velikimi zvermi, ki je najbolj konfliktno in zaostreno prav na območjih slovenskih lovišč s posebnim namenom, zakaj torej prav to spet reševati na hitro, po nujnih in skrajšanih postopkih ter z zahrbtnimi in manipulativnimi potezami in prijemi, ki res, roko na srce, niso vredne poštenega človeka, ne moškega, ne ženske, najmanj pa vseh tistih, ki kadar koli izustijo besedo ali stavek o tem, kako jim je mar za naravo in našo deželo. Več…
LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM NI SMISELNO UKINITI IN JIH PRENESTI V UPRAVLJANJE LOVSKIH DRUŽIN, MORAJO PA DOBITI NOVO VSEBINO!
Razmišljanja o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom, ki smo jih z namenom, da v strokovni, kritični, zainteresirani in tudi laični javnosti spodbudimo razpravo o tem, kako naj bi ta posebna slovenska lovišča oziroma območja kar najbolje služila (ob)varovanju narave in na ta način tudi v družbi promovirala najvišje vrednote njenega ohranjanja, v kompetentni, odločevalski, poznavalski in kritični javnosti naše spletne strani sprožajo vse več odzivov. Prof. dr. Marijan Kotar, nekdanji dekan Biotehniške fakultete v Ljubljani, gozdar in lovec iz Lovske družine Grosuplje meni, da »bi bilo nesmiselno ukiniti lovišča s posebnim namenom in jih prenesti v upravljanje lovskih družin. Ta lovišča moramo zadržati, vendar pa jim je potrebno postaviti jasne cilje njihovega obstoja.« Več…
NEIZOGIBEN NOV VETER V LOVIŠČIH S POSEBNIM NAMENOM. ALI VIHAR?
»Četudi se nekateri naravovarstveniki in vsaj del stroke še tako bojijo posegov in sprememb v zvezi z lovišči s posebnimi nameni, vse bolj postaja jasno dejstvo, da bo ta lovišča treba, ne le zaradi zgoraj omenjenega konflikta interesov, ampak tudi zaradi vse težjega poslovanja, vzeti pod natančnejši drobnogled, jih res najverjetneje umestiti v bolj prijazno in spodbudno organizacijsko okolje ter zastaviti zanje ustreznejšo in konstruktivno strategijo vključno najverjetneje z drugačnim in novim poimenovanjem! Najprej to! Šele potem, ko bo ponovno razčiščen in postavljen status ter delovanje »lovišč s posebnim namenom«, v katerih, kot je že bilo rečeno, živi večina slovenskih medvedov, bo lahko prišlo do oblikovanja prave, konstruktivne, trajne, smiselne ter širše javno in družbeno sprejemljive strategije upravljanja z rjavim medvedom in sploh z velikimi zvermi.« Tako je aprila 2019 naša urednica Ana Ašič zapisala v preiskovalni zgodbi Ne gozdni, eni drugi volkovi in medvedi so nevarni ter to analitično utemeljila z odlomkom, ki ga danes objavljamo kot uvod in iztočnico v serijo razmišljanj o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom! Več…