»Vsak izmed nas, mi vsi, na poseben način pa seveda, vi, lovci, smo poklicani k odgovornosti do narave, ki nam je zaupana. V skrbi za ravnovesje v naravi vidim mesto človeka,« je poudaril Danijel Lasbaher, »seveda pa mora biti pri tem človek sam najprej uravnovešen. Kaj človeka drži v ravnovesju? Povezanost z Bogom in z naravo,« odgovarja v letošnji »Hubertovi pridigi« mariborski stolni župnik. »Z Bogom, ki nam je zaupal skrbništvo; in z naravo, katere skrbniki smo«. Mariborski kanonik je tu na lovce še posebej spodbudno naslovil misel o tem »kako pomembno je, da imate vedno pred očmi vaš osnovni namen, vaše poslanstvo, to je odgovornost do živalskega sveta«; ter jih spomnil na svetega Huberta in na to, da »lovec nikoli ne sme postati brezsrčni uživač v ubijanju«. Več…
Tag: Marjan Gselman
LOVCI BODO POTEGNILI HUDO »KRATKO«, ČE SE BO NA SLOVENSKEM URESNIČILA NAMERA VETRNE ZLORABE NARAVE IN OKOLJA TER DAVKOPLAČEVALSKEGA DENARJA! VODILNI LOVSKI FUNKCIONARJI IN »AVTONOMNI« LOVSKI ZNANSTVENIKI PA OKAMNELO MOLČIJO IN ČAKAJO. NA KAJ!? IN, ZAKAJ!?
»Da se to v resnici utegne kaj kmalu zares zgoditi, vse bolj jasno in, paradoksno, prav z oglušujočo tišino zelo glasno naznanjata neverjeten totalni molk in evidentna nezainteresiranost najbolj pristojnih ter vodilnih lovskih funkcionarjev in »avtonomnih« lovskih znanstvenikov, ki več kot očitno sploh ne opazijo ali nočejo opaziti, kaj se trenutno obeta in dogaja na mnogih ozemljih in območjih najlepših slovenskih lovišč in lovskih družin, kjer že tečejo postopki za umeščanje gigantskih vetrnih elektrarn, ki bodo za vedno neobnovljivo uničile in degradirale naravo, okolje in prostor ter življenje v njem, obenem pa s trajno zlorabo davkoplačevalskega denarja in pod krinko povsem praznih »ekoenergetskih« floskul, ki v resnici niti ena ne stoji na trdnem in vzdržnem argumentu, ter bo tako s trajno dražjo »obnovljivo« elektriko dodatno neobnovljivo osiromašila vse prebivalce Slovenije, ki bomo na ta način še ob tisto edino, kar nam res dobrega daje naše okolje; in, kar je v resnici največji potencial in upanje za kvalitetno življenje v tem prostoru: to pa je ohranjena in neokrnjena narava!« Več…
KLIC? ALI KRIK DIVJINE? V »POTRATNEM, AGRESIVNEM, NETRAJNOSTNEM PROSTORSKEM RAZVOJU«? IN, LOVCI KOT KOMPETENTNI SOGOVORNIKI?
»Mesta se širijo skoraj le prostorsko, ne pa tudi prebivalstveno. Največji prebivalstveni pritisk se vrši v smeri proti urbaniziranemu podeželju, in sicer v obliki ločenih novih strnjenih stanovanjskih sosesk ter manjših poslovnih con. Sem se priseljuje tudi mestno prebivalstvo. S tem se oblikuje mozaična suburbanizirana pokrajina s sorazmerno nizkimi gostotami prebivalstva in gosto, obsežno mrežo prometnic, poslovnih površin ter tudi nekaj nadomestnih habitatov. Tak prostorski razvoj, ki je prostorsko intenziven, potraten in agresiven ter predvsem netrajnosten in drag za vzdrževanje, prinaša prednosti predvsem gradbenim podjetjem ter omogoča manipulacije pri lastniških spremembah zemljišč,« je v svojem predavateljskem prispevku na letošnjem slovenskem lovskem dnevu o eni bistvenih značilnosti aktualne slovenske urbanizacije poudaril prof. dr. Jernej Zupančič, geograf in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; ter tako v bistvu razgalil tudi eno pomembnejših »jeder zla« in težav, s katerimi se na Slovenskem zadnja leta vse pogosteje soočajo vsi, ki se ukvarjajo z upravljanjem divjadi in velikih zveri ter z varovanjem in sobivanjem v konkretnih, lovnih in nelovnih okoljih. Več…