Potem, ko so z vseh strani začele »padati« ugotovitve z raznimi podtoni o tem, kako »nihče« noče o tem nič povedati; in, kako »vsi« molčijo, »ker se je to zgodilo v teh loviščih«; in »o tem verjetno tudi nihče ne bo govoril, ker se bo prikrilo, da je bil na Kočevskem nezakonito ustreljen medved«; mi je bilo seveda jasno, da bom za kakšen dan, dva morala vse druge aktualne in preiskovalne in zanimive in relevantne stvari prav v zvezi s slovenskimi lovišči s posebnim namenom ter nezaslišanim poskusom njihovega uničenja, dati iz rok; in pobliže pogledati tega najnovejšega kočevskega medveda; ter res ugotoviti, za kaj gre; in, kaj se je v resnici zgodilo. Več…
Tag: Marjan Artnak
NAJBOLJ OBČUTLJIVA NARAVA, GAMSI, KOZOROGI, MEDVEDI, DRŽAVNA LOVIŠČA IN DRŽAVNO PREMOŽENJE ZA POLITIČNE TOČKE ENE ALI DVEH »ZDILANIH« POLITIČNIH OPCIJ, ZA LOVSKO STRAST IN POŽELENJE, OSEBNO OKORIŠČANJE IN KORUPCIJSKE POSLE!?!
Stvar je zahrbtna in nevarna, da bolj ne bi mogla biti! Kot trenutno kaže, ali pa se ta vtis za dosego vnaprejšnje politične apatije in vdanosti v usodo namerno psihotično ustvarja, sta se namreč »več« opcijsko »zdilana« politika in trenutno prevladujoči interesni esprit, oba do konca »domoljubna«, očitno trdno odločila, da na vrat na nos tik pred volitvami kot nekakšne predvolilne bonbončke, kot najslajše in najbolj privlačne »kir royale« praline, odprejo delikatesno, a tudi skrajno delikatno bonboniero slovenskih državnih lovišč s posebnim namenom, torej državnega premoženja, skupnega javnega dobra in obenem območij, ki so še poslednje oaze ter naravne vrednote z višjimi varstvenimi statusi in potenciali za ohranjanje narave; in jih v zameno za politične točke in »zvestobo« ter za pisan šopek lovskih, osebnih in poslovnih interesov razdelijo tistim, ki si jih že dolgo želijo; in od katerih se konkretna politika nadeja podpore; interesno poslovna sprega pa uresničitve svojih osebno obsesivnih ciljev, lovskih strasti ter finančnih in vseh drugih odkritih in prikritih bonitet in dobrobiti, ki jih v resnici prinaša upravljanje z divjadjo, velikimi zvermi in zavarovanimi vrstami ter biodiverziteto. Več…
POTREBNO BI BILO UPOŠTEVATI NAČELO PREVIDNOSTI! NOVELA ZAKONA O VODAH DOPUŠČA DODATNE ANTROPOGENE PRITISKE NA OBČUTLJIV VODNI IN OBVODNI PROSTOR!
»Zaradi velike družbene relevantnosti smo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani oblikovali strokovno mnenje o Zakonu o spremembi Zakona o vodi. Ne gre za aktivno udeležbo v kampanji pred nedeljskim referendumom ali družbeni aktivizem, ampak za strokovno mnenje, ki ga želimo deliti s širšo geografsko strokovno publiko,« je v sporočilu naslovljenem na Geolisto, elektronsko distribucijsko listo Zveze geografov Slovenije, zapisal dr. Simon Kušar, predstojnik Oddelka za geografijo na FF. Mnenje Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 30. marca 2021, v nadaljevanju objavljamo v celoti. Več…
»NA SVILO MEČ POLJUBLJAJO JO ZVEZDE, RUMENI ŠČIP JI ČEVELJČKE ČRNI«
Ljubljana je v osemdesetih in na prelomu v devetdeseta v enih dimenzijah živela neko zelo svojo in izvirno realnost. Na svoj način je prekipevala od navdiha in vizij ter bila polna resničnih prostorov in kotičkov, kjer so nastajali nepozabni spomini sredi avtentične govorice nepotvorjenega življenja. Slednje je ob jutrih, večerih in poldnevih še zadišalo po kulturnem okolju, ki je to naše prelepo mesto stoletja ustvarjalo; ter se je v njem smejalo in jokalo, radostilo in trpelo, mučilo in ljubilo, molčalo in na ves glas pelo, mirovalo, a tudi do jutra plesalo, pa z naravnost erotično vznesenostjo ustvarjalo, razmišljalo, bralo, pisalo, pesnilo, prevajalo, fotografiralo, slikalo, debatiralo in strastno iskalo odgovore na vsa največja vprašanja človekovega obstoja in bivanja in smisla in koprnenja in svobode! Več…
KJE JE KONČALA PENISOVA KOŠČIČKA ŽETALANSKEGA MEDVEDA!?!
Zgodi se pogosto čisto blizu nas! A tudi nam! In meni! »Gajstna« novinarka, za kakršno se imam, s pravo dozo lastnega poklicnega egotripa pa tudi, in od tega ne odstopam!, upravičenega ponosa nase in na moje do konca predano angažirano, izvirno in avtentično delo!, kljub temu seveda tudi kdaj kaj spregledam! In se šele čez čas domislim vprašanja, ki je pravzaprav vse od začetka bistvenega pomena ter je morda celo nekakšna ključna koda, ki »odklepa« pomembno pot do razumevanja marsičesa, kar se ob nekem dogodku navidezno tako neverjetno sproži! Več…
DA BI ČLOVEK SREDI NOČI HODIL PO SVOJIH ŠTIRIH OKROG KRMIŠČA, TUDI NI PRIČAKOVATI!
»Zadevo komentirajo novinarji, ki lova ne poznajo; nekateri lovci, ki hočejo problem napihovati tudi iz zavisti; in taki, ki se držijo predpisov in zakonov kot pijanec plota. Življenje pa gre svojo pot,« je prepričan Peter Boškin, gradbeni inženir in lovec iz Lovske družine Jesenice, v svojem odzivu na preiskovalno reportersko zgodbo naše urednice Ane Ašič, ki je sredi maja v Žetalah in na pobočju Maclja na kraju dogodka raziskovala, kaj se je v resnici dogajalo tisto noč, ko je bil tam ustreljen medved. Izkušeni gorenjski lovec ima svoj pogled ob polemikah, ki so temu sledile. Več…
BODO PODLUBNIKI ODPRLI POT GOZDARSKIM POSEGOM V ŠE POSLEDNJE KRPICE SLOVENSKIH PRAGOZDOV?
»Vlada z uredbo s področja gozdarstva uvaja spremembe, s katerimi bo dala zeleno luč za uničenje še zadnjih koščkov prvobitne slovenske narave. Vlada je na spletni strani e-Demokracija objavila predlog sprememb Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki bodo tudi v strogih gozdnih rezervatih omogočile izvajanje gozdarskih ukrepov ob prenamnožitvi podlubnikov. Z uveljavitvijo sprememb bo v gozdnih rezervatih, ki predstavljajo zgolj 0,8 % slovenskih gozdov, omogočena sečnja dreves ter odstranjevanje in sežiganje lubja. Pred temi posegi pa niso zaščiteni niti pragozdni ostanki, zadnji koščki prvobitne krajine, ki jih je v Sloveniji preostalo zgolj 0,04 % gozdne površine. V mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, ki združuje 37 organizacij, smo enotni, da je predlagana sprememba Uredbe nesprejemljiva in pozivamo pristojne k oblikovanju takšnih ukrepov varstva gozdov pred podlubniki, ki ne bodo ogrozili narave v že tako skromni mreži gozdnih rezervatov,« se dan po mednarodnem dnevu gozdov na slovensko pristojno, strokovno, kritično in najširšo javnost obrača omenjena mreža nevladnih organizacij. Več…
KAJ IMATA NARAVA IN GOZD OD VSEH TEH SPEKTAKLOV? ŽE DESETLETJA PRAZNIKI NARAVE, SVET PA ŠE ZMERAJ VSAKO LETO IZGUBI 10 MILIJONOV HEKTARJEV GOZDA
»Preveč vsega tega se gremo! Ne vem, kako je z drugimi ljudmi, a sama sem že ob prebiranju čisto preč in do konca utrujena od vseh teh praznikov narave, ki jih nikakor ne zmanjka. Še malo, pa jih bo, kot v katoliškem koledarju svetnikov, vsak dan po pet in več praznovalo svoje svetništvo. Marca ali aprila ali maja ali junija, kar naprej so in še pridejo, tako da je čas in dan za objavo takšnega premišljanja o »naravnih« praznikih zmeraj pravi,« je lani junija ob vsej obilici najrazličnejših praznikov in dni posvečenih naravi premišljevala naša urednica Ana Ašič. Letos na uradni strani Mednarodnega dneva gozdov, ki ga praznujemo zdaj že deveto leto po tistem, ko je leta 2012 Generalna skupščina OZN 21. marec uradno posvetila gozdovom, lahko preberemo, da »svet vsako leto izgubi 10 milijonov hektarjev gozda – približno petkrat toliko, kot je velika Slovenija – degradacija zemljišč pa prizadene skoraj 2 milijardi hektarjev površine zemlje, kar predstavlja večjo površino od Južne Amerike. Izguba in propadanje gozdov povzroča velike izpuste toplogrednih plinov. Vsaj 8 odstotkov gozdnih rastlinskih in 5 odstotkov gozdnih živalskih vrst je na robu izumrtja.« Že leta ta svet samo v treh, štirih mesecih od marca do junija obeležuje več deset praznikov narave, za katere se po vsem svetu potroši desetine milijonov, degradacija narave in ogroženost rastlinskih in živalskih vrst pa sta vse večji. Kaj imata torej narava in gozd od vseh teh spektaklov!? Več…
PATER, KI JE VZGAJAL V OBZIRNOSTI DO NARAVE, ŽIVALI, NJIH ŽIVLJENJ IN ČUSTEV! IN, KAČJI PASTIR KOT SIMBOL DUŠE, KI IŠČE ODREŠENJE.
V svojem času je bil pater Roman Tominec gotovo med redkimi, najverjetneje sploh prvi, ki je na Slovenskem navajal mladino in vzpodbujal starše, da vzgajajo otroke k sožitju z naravo in z živalmi, predvsem tudi k obzirnosti do živali in k spoštovanju njih življenja in čustev. Vzdrževanje živali v človekovo zabavo in njih ubijanje mu je bilo nedopustno. Bil je splošno priljubljen ter zaradi svoje razgledanosti in širine srca iskan govornik. Govoril je na pamet, kake pisne predloge ni bilo opaziti. Posebno citati verzov so bili podani v dikciji, da so se čutečemu poslušalcu ovlažile oči. Ta »razmišljanja« so bila enkratno doživetje; prostorna frančiškanska cerkev na Prešernovem trgu je bila vsakič nabita do zadnjega kotička. Kljub temu, da ga je povojna komunistična oblast šikanirala, ga je ob osemdesetletnici tedanje predsedstvo Jugoslavije odlikovalo z Redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Več…
SEDEL SEM NA OBREŽJU BREZIMNE SIBIRSKE REKE IN V NJENEM ŠUMENJU SEM ZASLIŠAL, KAJ MI GOVORI O ŽIVLJENJU
Lovec? Ali ribič? Policist? Vojak? Ali mirovnik? Kaj je najprej? Kje je najbolj njegovo srce? In sploh, kdo je v resnici Branko Zlobko, v Brežicah leta 1958 rojeni in že dolga leta na Kočevskem živeči, sedanji predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Slovenije in predsednik Zveze lovskih družin Kočevje? Kaj misli? Kako deluje? In, za kaj živi? Kaj je zanj lov? Kdaj, kako in zakaj se je odločil zanj? Kaj ga je že kot mladega lovca motilo? In, kaj ga še zdaj? Zakaj meni, da je treba v življenju in še posebej v lovstvu sprejeti tudi kakšno funkcijo? In zakaj je treba pri tem vztrajati, četudi za ceno nepriljubljenosti? Kaj je največja težava slovenske lovske organizacije? Kako preseči lažno lovsko solidarnost? Zakaj bo naslednji predsedniški mandat prelomen? Kaj misli o lovski politični stranki? Zakaj so odprtost, poštenost, etika in naravovarstvo zanj edina pot v prihodnost slovenskega lovstva? Zakaj ni še nikoli, niti v Sibiriji, ustrelil medveda? Kje so začetki Zelenega sklada? Zakaj so v njegovi območni zvezi Hubertove maše in Zeleni most? In, kaj vse so mu povedale vse reke njegovega življenja? Več…