»Dosedanji zapleti v sporno izpeljanih in vsebinsko pomanjkljivih, nepravilnih in neučinkovitih upravnih postopkih kažejo na neustrezno in neučinkovito delovanje in odločanje o projektu s strani do sedaj vključenih izvršilnih oblasti. Ne-ukrepanje vodi v nedvomno uničenje vodonosnika in s tem uničenja sistema oskrbe s pitno vodo za območje Mestne občine Ljubljana in okolice. Svetu za nacionalno varnost predlagamo, da službam naloži izdelavo analize dosedanjega dogajanja, ki bo ugotovila, v katerih korakih nastajanja projekta kanalizacije je prišlo do odpovedi delovanja pravne države. Vlada naj na podlagi analize določi izvedbo ukrepov izvršilne oblasti, ki bodo v bodoče preprečili ali vsaj zmanjšali možnost nastanka podobnih, za kritično infrastrukturo nevarnih in usodnih projektov. Podpisani eksperti smo pripravljeni Svetu natančno pojasniti katerokoli napisano stališče. Do sedaj namreč nismo uspeli pridobiti nobenih strokovnih mnenj, ki bi nasprotovala našim ekspertnim ugotovitvam oziroma, ki bi dokazovala, da se motimo,« opozarja Vlado RS, Svet za nacionalno varnost in prebivalce Ljubljane pobudnik odprtega pisma Uroš Rojko, redni član SAZU, skladatelj in upokojeni profesor s skupino ekspertov: s prof. dr. Metodo Dodič Fikfak, prof. dr. Jožetom Duhovnikom, univ. dipl. inž. Francem Maleinerjem, mag. Tomažem Ogrinom, univ. dipl. inž. Petrom Černigojem, arhitektom Andrejem Čuferjem in elektroinženirjem Markom Kiauto. Več…
Tag: Ljubljana
SLOVENSKI INŽENIRJI Z DR. ALEŠEM JUGOM NA ČELU SO ŽE NA INŽENIRSKEM DNEVU PRED DVEMI LETI OPOZARJALI NA POMEN TEHNIČNIH REŠITEV ZA VARSTVO LJUDI, OKOLJA IN PREMOŽENJA PRED POŽAROM TER POSVARILI JAVNOST IN PRISTOJNE NA DEJSTVO, DA VEČ KOT 75 ODSTOTKOV OBJEKTOV V SLOVENIJI NIMA JAVLJALNIKOV POŽAROV!
»Žal se, zlasti z današnje aktualne perspektive zdi, da na Slovenskem politiko in pristojne odločevalce na vseh ravneh vse bolj zanima predvsem »požarna varnost« lastnih koristi in položajev ter gašenje raznoraznih tako ali drugače zanetenih »virtualnih« in političnih požarov, resnično življenje in realna požarna varnost najbolj ranljivih v družbi pa je za slovensko politično in interesno nomenklaturo nekje med narcisoidno zasvojenostjo z družbenimi omrežji, med lahkomiselnim odmahovanjem z roko, metanjem te »nadležne« nebodigatrebne teme, s katero »težijo dolgočasni inženirji«, čez rame, v stalnem prelaganju na »jutri« ter v zapravljanju prepotrebnega denarja za splošen dvig požarne varnosti v državi raje za razvajeno igračkanje oblastem vdane »dece tapravih«. Ostali otroci in državljani pa, kaj hočemo, dogaja se povsod po svetu, »nadstreški se rušijo, požari vznikajo, mladino požirajo plameni«, da le »navdihujoči voditelji« ostajajo tam, kjer so; in skrbijo za to, da se ne bi kaj spremenilo v dobro vseh državljanov in skupne dobrobiti! Karma!? Do kdaj še, spoštovani državljani in državljanke!? Koliko neznosnih dijaških krikov sredi nočne tišine bo še moralo razparati mir in prividno idilo Poljan in »najlepšega mesta na svetu«, koliko vsega tega bosta še zdržali ta naša z leve in z desne žrtvovana prestolnica; ta naša neresna, nezrela, povsem indolentna, z leve in z desne skorumpirana dežela, »žepna« državica, kjer nas je vseh skupaj manj kot pol katerega koli resnega mesta na svetu, in kjer bi prav zato moralo biti čisto vsako življenje, vsako zdravje, vsak konček narave, okolja in prostora ter dobrobit prav vsakega državljana neprecenljiva vrednota za vsakega resnega in odgovornega odločevalca! Stihija politične, interesne, birokratske in kapitalske vladne in nevladne neodgovornosti, podpihnjene z nenasitnostjo in pohlepom, z neresnostjo, podcenjevanjem, tudi s čistim diletantizmom in neznanjem, da o kriminalnih ozadjih niti ne govorimo, je ta, zaradi česar zadnja leta na Slovenskem vse pogosteje ogenj zogleni in upepeli trud desetletij in mnogih, ki so si nesebično prizadevali za svoj in skupni lepši danes in jutri. Se bo zdaj, ko so se plameni dotaknili tega, kar je v vsaki odgovorni in zreli družbi najbolj dragoceno, se pravi otroci in mladina, na katerih, pa naj ciniki še tako skušajo to dejstvo razkrojiti, od nekdaj svet stoji in zmeraj bo; se bo torej zdaj vendarle kdo prebudil, streznil iz omame takšnih in drugačnih »substanc«, se ustavil v svoji nenasitnosti na eni in brezbrižnosti na drugi strani in končno slišal slovenske inženirje!?« Več…
ALI SE RES KAJ »ČUDNEGA« SKRIVA ZA »LAHKOTNIM« HORUK POSEKOM 205 DREVES NA POBOČJIH GRAJSKEGA GRIČA V LJUBLJANI!? KDAJ SPLOH TO BO!? KJE JE »PREVIDNOSTNO NAČELO«!? IN, ALI ŽUPAN SPLOH VE ZA VSE, KAR JE MORDA TU V IGRI!?
»Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je bil povabljen k sodelovanju v Komisiji za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov – Grajski grič. Vabilo smo sprejeli v upanju, da bo širša skupina strokovnjakov prišla do ustreznejših rešitev od tistih, ki so za investitorja najlažje, najhitrejše in najcenejše. Na začetku je kazalo dobro, saj smo se člani komisije dogovorili, da se zaradi simbolnega in dejanskega vsestranskega pomena Grajskega griča za Ljubljano in njene prebivalce in na podlagi strokovnega mnenja Biotehniške fakultete in geološkega poročila, odstranjevanje oslabelih in nevarnih dreves izvede postopoma v daljšem časovnem obdobju ob stalnem spremljanju stanja na terenu. Večina članov komisije se je strinjala, da je pred začetkom del nujna ustrezna komunikacija z javnostmi, ki mora vsebovati bistveno več od zgolj obvestila o izvedbi sečnje. V prvi fazi naj bi najprej izvedli sečnjo na območju manjšega tveganja v coni C in odstranili le 17 močno oslabelih in nevarnih dreves. Kasneje so bile sprejete drugačne odločitve, pri katerih ZRSVN ni sodeloval in v zvezi s tem ni podpisal nobenega dokumenta,« so na vprašanje zaskrbljenih prebivalcev Stare Ljubljane, ali je Zavod RS za varstvo narave sodeloval v zgoraj omenjeni Komisiji in se dogovoril o natančni količini in odstranitvi nevarnih dreves na tem delu Grajskega griča, odgovorili na Zavodu RS za varstvo narave. Kot je bilo prvotno rečeno, naj bi še pred prvo adventno nedeljo, v dobrem tednu, torej, začele peti žage in sekire na ljubljanskem Grajskem griču, nad njim pa z oglušujočim hruščem letati helikopter, ki naj bi posekana drevesa, skupaj kar 205 brestov, lip, gabrov, javorjev in drugih listavcev v tem urbanem gozdnem sestoju med Študentovsko in Mačjo stezo ter Potjo na Reber, odvažal z zahodnega grajskega pobočja na odlagališče ob vznožju vzhodnega pobočja; ves hrup pa naj bi potihnil šele v začetku marca 2025. Več…
ZA KOGA LUČKA GORI? ZANJE? ZATE? ZAME?
Ob desetih zvečer je na Trgu republike zimski mir. Nikjer nikogar. V stiskajočem mrazu se očitno celo varuhi parlamenta držijo nekje v zavetju. Le ena ali dve črni senci se tiho premikata in prečkata trg med živo gorečimi lučkami. Drevje je že od petka pravljično zasneženo, a je v tej mirni mrzli noči vendarle od nekje daleč že čutiti slutnjo in dih odjuge. Rahel veter tu in tam že proži sneg z uličnih svetilk in ga v njihovem siju sipko stresa z njih. Vse je zelo tiho. Res, prav neverjetna tišina se razliva čez širni trg. Le lučke živo gorijo. In brez besed govorijo. Sprašujejo. Za koga? Zanje? Zate? Zame? »Noben človek ni otok, sam zase; vsak človek je kos celine, del kopne zemlje; če morje odplavi grudo prsti, je Evrope manj, prav tako kakor da je bil rtič, prav tako kakor da je bilo posestvo tvojih prijateljev ali tvoje lastno; ob smrti vsakega človeka je mene manj, zakaj del človeštva sem: In zato nikdar ne pošiljaj spraševat, komu zvon zvoni: zvoni tebi,« je pred več kot štiristo leti zapisal angleški duhovnik John Donne v svoji znameniti pesmi, ki je služila pisatelju Ernestu Hemingwayu za iztočnico k romanu Komu zvoni. Več…
ZAKAJ NI PREJŠNJA VLADAJOČA OPCIJA V LETIH 2020 D0 2022 PREMAKNILA PROJEKT LJUBLJANSKEGA KANALA C0 V PRAVO SMER!? KATERA JE TO? ZAKAJ JE NAJBOLJŠA REŠITEV ČISTILNA NAPRAVA BROD? IN, ALI JE ŠE ČAS ZANJO?
Da spornost ljubljanskega kanala C0 ni le politično merjenje mišic različnih političnih opcij, ampak zelo resno vprašanje, pri katerem vendarle tudi v Ljubljani prihaja do preseganja političnih polov, jasno govori dejstvo, da sta se pri tem vprašanju na isti strani znašli sicer ideološko precej različni Slovenska demokratska stranka in Levica, ki se obe na vso moč zoperstavljata sporni trasi in ogrožanju ljubljanske pitne vode. A kje sta bili obe parlamentarni stranki v letih od 2020 do 2022? Še zlasti seveda Slovenska demokratska stranka, glavna gonilna sila tedanje vladajoče koalicije? Zakaj niso v tistem času premaknili projekta v pravo smer? Katera je to? Ali je še čas zanjo? Kaj ta politična opcija misli o naravi, okolju in prostoru? In, ali jih mesto in to, da bi vodili Ljubljano, v resnici sploh zanima? O tem smo se pogovarjali z Alešem Hojsom, leta 1961 rojenim Ljubljančanom, ki rad pove, da je »kot najstnik, kot nogometaš veliko časa preživel na Kodeljevem«, z gradbenim inženirjem, predsednikom ljubljanskega odbora Slovenske demokratske stranke in obenem podpredsednikom stranke, ministrom za notranje zadeve v pretekli vladi, pred desetimi leti pa ministrom za obrambo, ter nekdanjim tehničnim direktorjem ljubljanskega podjetja Vodovod – Kanalizacija, ki zdaj že več let, v času, ko ni minister, dela v največjem slovenskem inženirskem in svetovalnem podjetju, v državni družbi DRI upravljanje investicij, kjer se ukvarjajo s celovitimi inženirskimi in svetovalnimi storitvami na področju cestne, železniške, vodne in komunalne infrastrukture ter stavb in energetike. Več…
SLOVENSKA ZASTAVA ZDRŽALA VIHARNE SUNKE VETRA, MESTNA PA JE Z ODTRGANIM IN ZLOMLJENIM DROGOM KONČALA V JARKU BASTIJE!
Danes, 3. aprila 2023, je bil v Ljubljani sijoč in sončen dan, s kristalno čistim zrakom in jasnim obzorjem, po katerem so se tu in tam podili hitro nastajajoči in razblinjajoči se aprilski oblaki, za kar je poskrbel močan veter, ki se je že dopoldne krepil s severovzhodne strani, posebej divje pa je z viharnimi sunki, ki so močno spominjali na pravo burjo, završal popoldne. Pozorni ljubljanski meščani in obiskovalci Ljubljanskega gradu smo takrat lahko opazili, da na grajskem stolpu ponosno vihra le belo modro rdeča slovenska zastava! Zeleno belo rdeča mestna zastava pa je z odtrganim in zlomljenim drogom obležala v jarku Bastije! A kaj to v tem aktualnem mestnem trenutku pomeni? Le veter? Ali simbolno? Jasnovidno sporočilo? Več…
PREPROSTO. ROZALIJA AŠIČ.
V neumornem delu in predanem razdajanju domačim in vsem je najbolj ljubila svoje otroke. Sina. In hčerko. Vnuke. Družino. Svojo. In družini svojih otrok. Resnico. Rojstno in domačo vas. Jablane. Vinograd. Gozd. Polje. In travnike. Vrtnice. Nageljne. Vse rože. Naravo. Zemljo. In dom. Imela je zmeraj čuteče srce in sočutje za vse uboge in trpeče; za vse nemočne in nebogljene; za ljudi in za živali. V vsem in za vse je bila preprosto vse. Preprosto. Mama. Preprosto. Velika. Preprosto. Navdihujoča. Preprosto. Rozika. Rozalija Ašič. Več…
KO JE TUDI NAJBOLJ ČRNA ŽIVA. LUNA, KI JE IZGUBILA SPOMIN. »OSLADNO ZELEN CELOFAN«. KDOR SEJE VETER, ŽANJE VIHAR. PREDSEDNIKOVA BESEDA. DOLGA POT DOMOV. IN, NAJBOLJ VARNO OGNJIŠČE.
»Potem pa sem se spomnila še na magični trenutek, ko sem septembra na svetovni razstavi Eno z naravo v Budimpešti pri Poljakih za trenutek dobila na roko prekrasnega sokola brez kapuce, ki me je nekaj časa čisto nepremično gledal v oči in v trenutku, ko sem iz vsega srca silovito pomislila, »koliko svobode je v tvojih očeh, koliko koprnenja po njej, kako iz srca ti jo želim!«, je razstrl krila in želel poleteti. Ob tem je njegov sokolar takoj strogo odreagiral: »Madame, vi tako nanj delujete!« »Zmeraj! In na vsakega!« sem mu takoj rekla, tako da se mu je ob tem oster pogled zmehčal v rahel nasmeh in si je potem vzel nekaj minut časa, da mi pokaže in me pouči, kako je treba ravnati s sokolom, da se s teboj dobro počuti in ne poskuša odleteti. »Mir, gospa, mir, in sproščena, a trdna, mirna roka, nobenih sunkovitih gibov in nobenih čudnih, divjih misli! To je najpomembnejše, če želite, da vam zaupa in ne beži,« je z rahlo hudomušno angleščino razlagal in bil zelo zadovoljen z menoj, ko je videl, kako živo navdušena sem nad univerzalno sporočilnostjo njegovih sokolarskih nasvetov.« Več…
PRELEP? ALI, BREZOBZIREN ADVENTNI ČAS? KAJ VSE JE NA KOCKI? IN, KDO BO ZMAGAL?
Kako lep in spokojen bo letošnji adventni čas, če vemo, da bi po evropskih živalskih vrtovih radi streljali »odvečne« gorilje samce; po Sloveniji bi odstrelili novih 222 medvedov; slovenska država, natančneje ministrstvo za kmetijstvo pod taktirko ministra in direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo, ki sta pravzaprav le lutki v rokah dveh, treh slovenskih lovskih, političnih in uradniških oligarhov iz ozadja, pa ob vseh drugih daljnosežnih spremembah v kmetijstvu in gozdarstvu ter ravsu za državno zemljo in poldrugo evromilijardo, očitno naklepno in z obsedeno naglico ter z velikimi pritiski manjšega dela slovenskega »ljubiteljskega« lovstva, pa zlobiranih poslancev, lovskih pripravnikov in simpatizerjev med njimi, z gromovniškim delom lastnikov gozdov, s cerkvijo, s kmetijsko gozdarsko zbornico, ki je zadnje tedne povsem »zavzela« ministrstvo, z delom preračunljive »stroke«, servilne znanosti in ob sodelovanju interesno politično »kontaminiranega« uradništva, utišanih medijev ter z »demokrati« vseh vrst, prav v tem decembrskem času, pripravlja tudi perfiden, a usoden poseg v Zakon o divjadi in lovstvu ter s tem razgradnjo in na koncu uničenje državnih lovišč, z njimi pa posledično še zadnjih območij narave s potencialom celostnega ekološkega in habitatnega upravljanja ter ohranjanja narave in enako dostopnostjo njenih vrednot za vse. Več…
VELIČASTNA TURANGALÎLA, EKSTATIČNA PESEM LJUBEZNI IN PREKIPEVAJOČE RADOSTI, PRVIČ NA SLOVENSKIH TLEH. SREDI DESETORAZREDNEGA SEJMIŠČA IN PLANK. V LJUBLJANI IN CANKARJEVEM DOMU…KI JU, ŽAL, KULTURNO NI VEČ!
Ljubezen vse premaga. In Turangalîla tudi. Za zmago nad tem, kar vsak dan vse bolj razžira naš slovenski vsakdan in čas in prostor, v katerem živimo, pa se bo vendarle poleg ljubezni, treba tudi zelo strezniti, se vzeti v roke in se vrniti h kulturi in omiki, v kateri smo živeli stoletja in je v resnici tudi močno zaslužna, za vse, kar je res dobrega, žlahtnega in civiliziranega pri nas. Kako življenjsko nujno je to, se je pokazalo prejšnjo sredo, ko se zdi, da je bilo z enim največjih glasbenih dogodkov v zadnjih dvajsetih letih na Slovenskem, res sijajno izvedenem in z vrhunskimi izvajalci, sredi največje sejemske krame doseženo še eno dno slovenske kulture. Je to zdaj to? Forever? Ali pa bo to dogajanje okoli Turangalîle ter deset fascinantnih stavkov te, ene najbolj osupljivih simfonij našega časa, odprlo novo knjigo v soočenju razkrojene slovenske kulture, prestolnice ter ustvarjalnega in performnega duha s samim seboj? Več…