KAKO JE ŠTIRI IN POL KILOGRAMSKI MEDVEDJI DOJENČEK NA KOČEVSKEM »NAPADAL DOMAČE ŽIVALI IN LJUDI« IN »SKRIVAJ« MOČNO DVIGNIL NA NOGE LOVSKO IN NELOVSKO JAVNOST! PA NJEGOV, PRAV TAKO UMORJENI, PET KILOGRAMSKI MEDVEDJI »SOBRAT« S KOZLEKA TUDI!

Mucke ubijajo, mar ne, bi nenazadnje lahko naslovili to dogajanje, ki je sicer morda v luči grozodejstev, ki smo jim ta trenutek priča na Bližnjem vzhodu, za koga morda celo »efemerno«, a je v resnici daleč od tega; in obenem mnogo bližje, celo nevarno blizu klavnici, ki jo tam gledamo. Ko ljudje izgubijo dostojanstvo, se začne genocid, smo lahko te dni v Delu prebrali razmišljanja bolgarskega režiserja Stefana Komandareva. To v enaki meri velja za tiste na Bližnjem vzhodu, na Krimu ali v slovenskih gozdovih. Kaj lahko drugega ob zverinskosti pobijanja najbolj nebogljenih človeških in medvedjih mladičev rečeš drugega!? Res, moraš biti, ne le brez vsake človečnosti in brez srca, ampak tudi popolnoma brez vsakega dostojanstva, da brez zadržka dvigneš roko nad tako nebogljeno bitje in preliješ njegovo kri, utrneš življenje, ki se je komaj porodilo, uničiš, razstreliš, pohodiš upanje, ki ga je njegova živost prinesla na svet. Več…

SRČEK IZ MEDVEDJE KRVI. CUKRČKI ZA »ODSTRELNE« GURUJE. KAKO »VOLK ŠTEJE JAGENJČKE« IN VE, VEČ KOT JIH BO NAŠTEL, VEČ JIH BO »SNEL«! IN, »KAKO JE MOGOČE, DA JAVNOST TEJ STROKI NE VERJAME«!?

»Da naročiš projekt, ga poveriš interesno, poslovno in strokovno kontaminiranim in delikatnim izvajalcem in podizvajalcem, ki si vsi po vrsti svojo verodostojnost »nabijajo« z dajanjem vtisa, da so pod »širmom« Biotehniške fakultete in torej avtonomno reputacijo Univerze v Ljubljani, s čimer pa slednja v bistvu nima nič, razen, da so posamezni raziskovalci tam v službi in tam delajo, projekte pa povsem komercialno in »tržno« za naročnike peljejo mimo nje, spet pa, na drugi strani, vse to počnejo z univerzitetnimi laboratoriji, materiali in bazami podatkov; da torej vse to financiraš in nameravaš na rezultatih, ki jih bo tako interesno kontaminiran projekt prinesel, izdajati odločbe, s katerimi bo, prvič, nepovratno odvzemano življenje živim bitjem; in drugič, bodo s tem komercialno služili prav isti, ki zdaj projekt štetja zavarovane zveri izvajajo, ob tem pa ne postaviš nobenih nadzornih mehanizmov in neodvisnega kontrolinga vseh faz raziskave, to je milo rečeno nezaslišani diletantizem, v resnici pa na nek način nesprejemljivo oškodovanje davkoplačevalcev, države in narave ter evidentno držanje »štange« tovarišiji, ki se brezsramno na vse mogoče načine okorišča s pobijanjem, trgovanjem in »raziskovanjem« medvedov na Slovenskem.« Več…

O USODI SLOVENSKIH MEDVEDOV ODLOČAJO INŽENIRJI, KI JIH JE STRAH. ČESA, V RESNICI!?

Dobro vedo, da papir vse prenese; slovensko in evropsko javnost bodo pa tudi že kako prepričali in »okrog prinesli«, treba je samo dovolj dolgo in vztrajno ponavljati, pa bodo na koncu vsi verjeli, da nas bodo vsak čas požrli medvedi in volkovi; da je streljanje edina rešitev; najbolj pa seveda to, da mali in veliki slovenski kmetje opuščajo obdelovanje zemlje in pašništvo prav zaradi nekaj sto plašnih živali iz osrčja kočevsko notranjskih gozdov! Prav tam namreč, na Kočevskem in Notranjskem, v najbolj privlačnih slovenskih loviščih, vsakič, in tako je bilo tudi z lanskim interventnim zakonom, postrelijo največ in večino medvedov. Več…

BITKA ZA MEDVEDE JE V BISTVU BITKA ZA RESNICO!

Bitka za medvede je v bistvu bitka za resnico. In je dejansko v najglobljem pomenu bitka za drugačno komunikacijo ter drugačen javni in politični diskurz v slovenskem okolju, institucijah, stroki in medijih. V zadnjih letih prav na vseh področjih tako priljubljena in samoumevna diskurzivna praktika, ki se neprestano ponavlja, odvija in napaja na očitno preverjeno učinkoviti osi »medijski spin – linč – odstrel«, se je zdaj navidezno paradoksno, vendar povsem logično ustavila in pravzaprav sama sebe zablokirala prav pri odstrelu! Več…

TRAJNOSTNO »GOJIŠČE KORUPCIJE«

Trajnostno je del okoljevarstvenega besednjaka, ki ga je v preteklih desetletjih že več slovenskih raziskovalcev okoljevarstvenih paradigem postavilo pod vprašaj, najbolj prof. dr. Janez Marušič z ljubljanske Biotehniške fakultete, ki je večkrat opozoril, da je pojem produkt slovenske gozdarske šole in gozdarskega pogleda na gospodarjenje z gozdovi na tak način, da v bistvu v gozdu ohranjaš zgolj nekakšen dolgoročni status quo, ki danes in jutri omogoča ekonomsko in vsakršno izkoriščanje naravnih virov v določenem obsegu »za nas in za naše zanamce«. Več…

TRAJNOSTNO GOZDARSKO IZRABLJANJE DIVJADI IN VELIKIH ZVERI? ALI VAROVANJE Z VZDRŽNOSTNO PARADIGMO?

Ker predstavniki kompetentnih nevladnih organizacij s področja varovanja narave in okolja govorijo jezik vzdržnostnega upravljanja z velikimi zvermi, ki je tudi sestavni, integralni, samoumevni ter nerazdružni del in jezik evropske habitatne direktive; predstavniki interesnih skupin in strokovnjaki s prof. dr. Klemnom Jerino na čelu, ki so preglasili vse druge, pa govorijo kvečjemu gozdarski jezik trajnostne rabe naravnih virov in trajnostnega upravljanja z velikimi zvermi, je vzajemno reševanje in iskanje ustreznih, za vse sprejemljivih rešitev praktično nemogoče, ker ni »skupnega jezika« in ga na ta način tudi ne more biti! Več…

NE GOZDNI, ENI DRUGI VOLKOVI IN MEDVEDI SO NEVARNI!

Pristojne institucije so si nekaj zadnjih mesecev goreče prizadevale, da bi do 30. aprila letos odvzeli iz narave 200 medvedov predlaganega lanskega odstrela, kar predstavlja skoraj eno tretjino celotne populacije medvedov v Sloveniji. Upravno sodišče je decembra odlok o odstrelu začasno ustavilo. Ker smo že sredi aprila, so slovenski medvedi, za kratek čas in do novega jesenskega odstrela, rešeni. A resnična in najpomembnejša bitka desetletja, ki je pred nami, se šele začenja. Zakaj? Kaj se v resnici dogaja? Kaj vse je pri tem sporno? In kaj je nesprejemljivo? Več…