»Da se to v resnici utegne kaj kmalu zares zgoditi, vse bolj jasno in, paradoksno, prav z oglušujočo tišino zelo glasno naznanjata neverjeten totalni molk in evidentna nezainteresiranost najbolj pristojnih ter vodilnih lovskih funkcionarjev in »avtonomnih« lovskih znanstvenikov, ki več kot očitno sploh ne opazijo ali nočejo opaziti, kaj se trenutno obeta in dogaja na mnogih ozemljih in območjih najlepših slovenskih lovišč in lovskih družin, kjer že tečejo postopki za umeščanje gigantskih vetrnih elektrarn, ki bodo za vedno neobnovljivo uničile in degradirale naravo, okolje in prostor ter življenje v njem, obenem pa s trajno zlorabo davkoplačevalskega denarja in pod krinko povsem praznih »ekoenergetskih« floskul, ki v resnici niti ena ne stoji na trdnem in vzdržnem argumentu, ter bo tako s trajno dražjo »obnovljivo« elektriko dodatno neobnovljivo osiromašila vse prebivalce Slovenije, ki bomo na ta način še ob tisto edino, kar nam res dobrega daje naše okolje; in, kar je v resnici največji potencial in upanje za kvalitetno življenje v tem prostoru: to pa je ohranjena in neokrnjena narava!« Več…
Tag: Glasilo Lovec
»S TRESOČO ROKO JE TREBA UZAKONJATI UPORABO TEHNIČNIH POMAGAL, VEDNO SPOŠTOVATI NAČELA LOVSKE PRAVIČNOSTI IN ETIČNA MERILA, PRI LOVU PA VELJA NAJPREJ PRESOJA, KAJ SMEMO IN NE, KAJ ZMOREMO«!
»Smo ena redkih oziroma edina civilno družbena ali bolje rečeno nevladna organizacija, ki je pred 25 leti, 13. junija 1998, sprejela svoj Etični kodeks. To pridobitev je treba nenehno negovati, razvijati in spoštovati. Naj ne bo drobna, a nadvse pomembna knjižica le za enkratno uporabo ob opravljanju lovskega izpita in podpisu Zaprisege slovenskega lovca, ampak naša vsakodnevna zaveza za etičnost pri opravljanju v sedanjem času nadvse zahtevnega poslanstva v družbi,« je v letošnji majski številki Glasila Lovec zapisal Miha Molan, predsednik Odbora etičnega kodeksa pri Lovski zvezi Slovenije. Kot je pojasnil v uvodu, je Odbor etičnega kodeksa na seji 22. februarja letos obravnaval tudi »pobudo, da bi se opredelili do različnih pogledov glede uporabe »sodobnih tehničnih pripomočkov« pri aktualnem načinu reševanja problematike, povezane z afriško prašičjo kugo, ki jih je bilo mogoče zaslediti v različnih prispevkih prepoznavnih članov lovske organizacije v reviji Lovec«. Kot je poudaril Miha Molan v tekstu, ki je, ob trenutnih etičnih izzivih v slovenskem lovstvu, posebej aktualen prav v odlomku našega današnjega Jedrnato & Poudarjeno, je bilo pri opredeljevanju Odbora etičnega kodeksa bistveno sledenje Etičnemu kodeksu slovenskih lovcev in njegovi uvodni misli: »Možnosti zlorabe moči človeka in lovca, znanja in tehnologij, ki so lahko v škodo narave in divjadi, so vedno večje. Vse to opravičuje in terja v lovstvu višja etična merila, kot je to bilo kdaj koli prej v vsej dolgi zgodovini človeške družbe in lovstva.« Več…
KO JE TUDI NAJBOLJ ČRNA ŽIVA. LUNA, KI JE IZGUBILA SPOMIN. »OSLADNO ZELEN CELOFAN«. KDOR SEJE VETER, ŽANJE VIHAR. PREDSEDNIKOVA BESEDA. DOLGA POT DOMOV. IN, NAJBOLJ VARNO OGNJIŠČE.
»Potem pa sem se spomnila še na magični trenutek, ko sem septembra na svetovni razstavi Eno z naravo v Budimpešti pri Poljakih za trenutek dobila na roko prekrasnega sokola brez kapuce, ki me je nekaj časa čisto nepremično gledal v oči in v trenutku, ko sem iz vsega srca silovito pomislila, »koliko svobode je v tvojih očeh, koliko koprnenja po njej, kako iz srca ti jo želim!«, je razstrl krila in želel poleteti. Ob tem je njegov sokolar takoj strogo odreagiral: »Madame, vi tako nanj delujete!« »Zmeraj! In na vsakega!« sem mu takoj rekla, tako da se mu je ob tem oster pogled zmehčal v rahel nasmeh in si je potem vzel nekaj minut časa, da mi pokaže in me pouči, kako je treba ravnati s sokolom, da se s teboj dobro počuti in ne poskuša odleteti. »Mir, gospa, mir, in sproščena, a trdna, mirna roka, nobenih sunkovitih gibov in nobenih čudnih, divjih misli! To je najpomembnejše, če želite, da vam zaupa in ne beži,« je z rahlo hudomušno angleščino razlagal in bil zelo zadovoljen z menoj, ko je videl, kako živo navdušena sem nad univerzalno sporočilnostjo njegovih sokolarskih nasvetov.« Več…
LJUBINJSKI GAMSI Z MULATJERE. IN ONKRAJ. MUČNO ŽIVLJENJE TAMKAJŠNJIH LOVCEV. IN, KAKO SE TEGA REŠITI ZA ZMERAJ!?!
»Resnici na ljubo je treba povedati, da je marsikateri ljubinjski lovec prekoračil predpisane meje in prenekateri gams je prečkal lovsko mejo v lovčevem nahrbtniku. V tisti čas sega tudi zgodba, ki po črki zakona ni ravno lovsko poštena, bi bila pa škoda, če bi šla v pozabo. Še najstrožje varovani arhivi se po letih odprejo in tako je tudi ta zgodba po več kot dvajsetih letih pricurljala na dan,« piše Jože Lebič – Drolč leta 2011 v junijski številki revije Lovec v rubriki Lovsko pripovedništvo. S tem se vsekakor zelo strinjamo! Temu lahko iz vsega srca le pritrjujemo! Bila bi res velika škoda, če to ne bi bilo tako avtentično dokumentirano in artikulirano, kot je prav tu! Še posebej letos, ko slikovita resnična ljubinjska zgodba izpred desetih let dobiva nove razsežnosti v surovem kontekstu aktualnega ukinjanja državnih lovišč, kjer se del najbolj brezobzirne slovenske lovsko politično uradniško korporacijske naveze ne ustavlja pred ničemer; prav ljubinjski lovci z nekaj najvplivnejšimi zakulisnimi igralci… Več…